Gmajna je oživela (FOTO)

Šešče so manjša vas v Spodnji Savinjski dolini, ki spada v občino Prebold. Še ne tako davno so v zaselku Gmajna bivali predvsem upokojenci, potem pa so se v kraj priselili mladi ljudje, in naenkrat je Gmajna oživela. Zdaj tu rastejo navdušeni mladi kolesarji, njihov največji prijatelj pa je 75-letni Rafael Končina, ki se lahko pohvali z izjemnimi uspehi med kolesarskimi veterani na dirkah v Sloveniji in tujini.

Pred tremi leti se je prekaljeni kolesarski maček Rafael odločil, da nekaj stori za mladež v domači vasi – ulici. Odločil se je organizirati dirko, na kateri bi sodelovali kolesarji, uporabniki skirojev in – zakaj pa ne – tudi dojenčki v vozičkih. Skupaj z mamicami, seveda. Prvo leto je bila udeležba zelo pisana, saj so se po cesti podili otroci s kolesi, kotalkami, skiroji in tudi dve mamici z otroškimi vozički. Navdušenje je bilo veliko, otroci in starši, ki so prišli gledat svojo mladež, pa so bili prepričani, da je treba tako dirko naslednje leto ponoviti. Toda prišel je covid-19 in iz načrtov ni bilo nič. Zato pa se je priložnost spet ponudila letos spomladi, zdaj, jeseni, pa je bila na vrsti spet redna, torej tretja dirka. Kot že pri prvih dveh ima organizacijo v rokah družina Končina.

Dirka je bila napovedana za zadnjo septembrsko soboto ob petih popoldne, a že dopoldne so se otroci vozili po cesti in trenirali. Uro pred napovedanim začetkom je bilo na startu vse živo. Tekmovalci so pregledovali svoja kolesa, nekateri pozabljivci so domov tik pred zdajci odhiteli po čelade. Vsak tekmovalec je prejel startno številko, nekateri so si jo rezervirali že dan prej.
Stanovalci slepe ulice, kjer je potekala dirka, so z razumevanjem sprejeli enourno zaporo ceste, sicer pa je krajane o zapori obveščal velik napis Dirka, dva dni prej so vsi prejeli tudi pisno obvestilo. Otroci so pomagali pri nameščanju traku in oznak na startu in cilju, poskrbljeno je bilo tudi za odpadke.

Na startu je napetost naraščala iz minute v minuto, dokler ni starter poklical prvega tekmovalca Patrika. Starterju je ob vsakem tekmovalcu pritegnila množica, ki jo je sestavljalo 28 tekmovalcev in še več staršev, ki so prišli spodbujat svoje nadobudneže. »Pet, štiri, tri, dva, ena, start!« Kolesarji so kazali vse znake treme, starter pa jih je miril in na minuto spuščal na progo.

Ob progi so jih pozdravljali vaščani, tako da je bilo vzdušje čisto podobno pravim dirkam. Kako živahno je bilo šele na cilju, ko je progo, dolgo 600 metrov, prevozil še zadnji tekmovalec!

Praktične nagrade in pokali

Kolesarji so prejeli praktične nagrade, na vozičku z napisom Šeška sapica tour je bilo dovolj pijače, ki jo je daroval oskrbnik Sandi iz Dragovega doma na Homu, pecivo in še druge dobrote pa so prispevale mamice. Zbrani so prešerne volje čakali na razglasitev rezultatov. Ko je gospa Alenka, ki je imela na skrbi računalnik, prinesla list s podatki, je napetost dosegla vrhunec. Prvih šest tekmovalcev je prejelo pokale. Med deklicami so bile najhitrejše Lavra Masnec, Špelca Švenbir in Ana Goropevšek, pri fantih pa brata David in Domen Motoh ter Marko Zagožen. Ob podelitvi pokalov so se telefoni pregrevali od pritiskanja na fotografske tipke, otroci in starši pa so veselo kramljali, okušali dobrote in izražali svoje veselje ob tako lepem dogodku, ki jih je še bolj medsebojno povezal.



Po splošnem prepričanju mladi in stari niso najbolj vneti za druženje. Če sklepamo po šeški Gmajni, to ne drži, odlični veteran Rafael Končina, ki spodbuja medgeneracijsko druženje, je najlepši dokaz. Kaj je lepšega kot pogled na razigrane otroke, ki komaj čakajo, da se bodo pognali po progi, da bi bili čim hitrejši?! Mogoče pa bo kdo od njih nekoč postal profesionalni kolesar, kot so Primož Roglič, Tadej Pogačar in drugi naši asi.