Godba za kardinala (FOTO)
V cerkvi Marije vnebovzete v Župniji Brdo pri Lukovici so se verniki na včerajšnjo nedeljo razveselili prav posebnega gosta. Obiskal jih je namreč Vinko Bokalič Iglič, novoizvoljeni slovenski kardinal. V meglenem in mrzlem jutru so gosta iz Argentine najprej sprejeli v brdskem župnišču, nato pa se je v spremstvu narodnih noš in drugih sprehodil do cerkve, kjer je daroval sveto mašo.
Vinko Bokalič Iglič, rojen 6. novembra 1952 v Lanúsu v Argentini kot Vicente Bokalic Iglic, je argentinski nadškof, metropolit, lazarist in kardinal, po poreklu pa argentinski Slovenec. Rodil se je v družini slovenskih staršev Vinka Bokaliča in Pavle, rojene Iglič, ki sta kot izseljenca v Argentino prišla leta 1949. Oče je bil doma iz Mengša, mati pa s Prevoj. Novoizvoljeni kardinal nima le slovenskih korenin, temveč tudi še vedno aktivno uporablja slovenski jezik, ki se ga je naučil v družini.
Ker Prevoje, rojstni kraj Bokaličeve mame, spadajo v Župnijo Brdo pri Lukovici, so gosta povabili, da je skupaj s krajani obhajal sveto mašo, na katero so se temeljito začeli pripravljati že teden dni pred obiskom novega kardinala. Domačini so napletli vence iz cipres, k maši pa so povabili tudi narodne noše, ki so šle v sprevodu v cerkev. Kot je na spletni strani brdske županije zapisal župnik Bernard Rožman, so ofer pri maši namenili slavljencu, kardinalu Vinku Bokaliču.
Mož najvišjih funkcij
Kdo je torej novi kardinal Vinko Bokalič Iglič? Osnovno šolo je obiskoval pri šolskih sestrah v Lanúsu, srednjo pa pri lazaristih v Escobarju pri Buenos Airesu. Vinko je po vstopu v skupnost lazaristov leta 1970 filozofijo študiral na Jezuitskem kolegiju Maximo v San Miguelu, teologijo pa na katoliški univerzi UCA v Buenos Airesu. Tam je 1. aprila 1978 prejel tudi duhovniško posvečenje. Novo mašo je obhajal v domačem Lanúsu, predelu Buenos Airesa z močno slovensko skupnostjo, skupaj z bratom Jožetom, ki je bil posvečen deset mesecev pred tem v Ljubljani. Vinko je ostal v Argentini, Jože pa se je pridružil slovenskim lazaristom. V Sloveniji je deloval sicer le nekaj let in se vrnil v Argentino. Vinko je bil med letoma 1991 in 1994 župnik župnije Brezmadežne s čudodelno svetinjo.
V krščanski družini ste ljubezen do domovine svojih staršev skupaj z brati in sestrami črpali tudi iz njihovih domotožnih spominov, ki ste jih srkali v mehki slovenski govorici.
V času svojega delovanja je opravljal visoke cerkvene funkcije. Bil je duhovnik lazaristov na območju prelature Deán Funes (1994–1997), provincial Misijonske družbe za območje Argentine (2003–2009), pomožni škof nadškofije Buenos Aires (2010–2013), naslovni škof Numidije in škof škofije Santiago del Estero (2013–2024) in nazadnje nadškof nadškofije Santiago del Estero in primas Argentine v letu 2024.
Vinko Bokalič Iglič ima tesne povezave tudi s papežem Frančiškom, ki je bil prej znan kot Jorge Mario Bergoglio. Prav papež Frančišek je bil tisti, ki je Bokaliča posvetil v škofa 29. maja 2010, ko je bil še nadškof Buenos Airesa. Pozneje, ko je postal papež, je Frančišek 23. decembra 2013 imenoval Bokaliča za škofa škofije Santiago del Estero. Leta 2024 pa je papež povzdignil še škofijo Santiago del Estero v nadškofijo in imenoval Vinka Bokaliča Igliča za njenega prvega nadškofa ter mu podelil tudi naslov primasa Argentine. Šestega oktobra letos je papež objavil imenovanje Vinka Bokaliča Igliča za kardinala. Bokalič Iglič je bil med kardinale umeščen med konzistorijem, ki ga je papež sklical 8. decembra 2024.
»Papež Frančišek vam je pripravljal bleščečo pot božjega navdiha za razglasitev novega slovenskega kardinala z vašim izbranim duhovniškim vodilom, ki se glasi: Bog me je poslal, da ubogim oznanjam evangelij,« smo lahko v cerkvi Marije vnebovzete slišali v nagovoru Vinku Bokaliču Igliču.
»Čeprav rojen v deželi pod južnim križem, ste v krščanski družini ljubezen do domovine svojih staršev skupaj z brati in sestrami črpali tudi iz njihovih domotožnih spominov, ki ste jih srkali v mehki slovenski govorici, v tankočutnih niansah te najdragocenejše družinske svetinje. Tako so vas navdihovale svetle podobe slovenskega raja pod Triglavom, ki so se s srčnimi nitmi poglabljale ob obiskih še živečih sorodnikov. Tako ste stali in obstali vzor narodne zavesti in istovetnosti nam v matični Sloveniji, katere razmere dobro poznate. V duhu smo z vami, ko črpate moč iz domačih korenin, iz poštene narave naših ljudi, s katerimi premagujemo nihilizem in ideološko zmedo novega tisočletja z duhovno močjo za isti cilj. Radi prihajate v Slovenijo med svoje sorodnike streljaj od tam, kjer je stala rojstna hiša vaše matere. Zdaj stoji tam velik križ. Postaviti ga je dal vaš stric Rafael v zahvalo za srečno vrnitev v domovino, ko si je rešil življenje le z majhno strelno rano. Naj vaša blagoslovitev tega krščanskega znamenja na pragu novega tisočletja obvaruje našo župnijo Marije vnebovzete, kjer ste že v letu 2010 darovali sveto mašo.«
Po maši in obhajilu je na trgu pred cerkvijo goste in farane čakala pogostitev, ob tem pa je zaigrala še Godba Lukovica.