POLICIJA NA TERENU
Goljufije s turističnimi boni se vrstijo
Inšpektorat obravnava več sumov goljufij s turističnimi boni.
Odpri galerijo
Tržni inšpektorat dnevno prejema številna vprašanja o turističnih bonih. FOTO: Jože Suhadolnik, Delo
Tržni inšpektorat obravnava več primerov sumov goljufij s turističnimi boni. Srečujejo se tudi z različnimi življenjskimi situacijami, ki jih zakonodaja ni predvidela, denimo z vprašanjem koriščenja bona, če gost kljub rezervaciji ne pride. Ocenjujejo, da ponudnik v takem primeru ne sme trgati sredstev z bona.
Med drugim je po poročanju spletnega portala 24ur prišlo do domnevne kraje turističnega bona. Občan iz Kamnika je namreč želel rezervirati počitnice v Portorožu, pri čemer so ga obvestili, da je njegov bon nekdo že izkoristil. Sam ga ni izkoristil, prav tako ga ni na nikogar prenesel. S primerom se ukvarjata policija in tržni inšpektorat.
Na inšpektoratu so sicer spomnili, da v okviru svojih pristojnosti preverjajo, ali je storitev, ki je navedena na računu in za katero bo Finančna uprava RS (Furs) opravila nakazilo, dejansko izvedena. Nadzorujejo tudi, ali je ponudnik storitve za istovrstno storitev potrošniku, ki želi plačati z bonom, zaračunal isto ceno, kot bi jo v primeru plačila z drugimi plačilnimi sredstvi.
Tržni inšpektorat RS je pristojen tudi za nadzor nad upravičencem do bona, in sicer z vidika, ali je bil ta prenesen na drugega upravičenca skladno z zakonom. »Glede na določbe zakona menimo, da je bon unovčljiv v primeru dejanske oprave storitve in ne kot zavarovanje plačila v primeru 'no show' ali predčasnega odhoda. V takih primerih, glede na splošne pogoje posameznega ponudnika, ta seveda lahko zahteva plačilo, vendar ne iz naslova bona, temveč s plačilom s strani gosta,« so zapisali.
Na ministrstvu za gospodarstvo so medtem za STA komentirali primer ljubljanskega hotela, ki v primeru prenočevanja s koriščenjem turističnega bona ponuja bone za nakupovalno središče. »V primeru, ki ga omenjate, smo mnenja, da se vsak ponudnik v okviru svojih pogojev poslovanja sam odloči, ali bo nudil dodatno ponudbo in pod kakšnimi pogoji. Gre namreč za trženje njihove dejavnosti oz. ponudbe,« so pojasnili.
Poudarili pa so, da zaradi dodatne ponudbe cena nastanitve ob koriščenju turističnega bona ne sme narasti, ampak mora ostati enaka ceni nastanitve brez koriščenja turističnega bona. Potrošnik mora ob tem predhodno poznati tudi vse pogoje unovčevanja bonov, če jih ne pozna, pa ga ti ne zavezujejo.
Do nedelje do 16. ure je bilo sicer po podatkih Fursa delno ali v celoti unovčenih 704.635 turističnih bonov. Skupna koriščena vrednost je znašala 96,02 milijona evrov.
Med drugim je po poročanju spletnega portala 24ur prišlo do domnevne kraje turističnega bona. Občan iz Kamnika je namreč želel rezervirati počitnice v Portorožu, pri čemer so ga obvestili, da je njegov bon nekdo že izkoristil. Sam ga ni izkoristil, prav tako ga ni na nikogar prenesel. S primerom se ukvarjata policija in tržni inšpektorat.
Na inšpektoratu so sicer spomnili, da v okviru svojih pristojnosti preverjajo, ali je storitev, ki je navedena na računu in za katero bo Finančna uprava RS (Furs) opravila nakazilo, dejansko izvedena. Nadzorujejo tudi, ali je ponudnik storitve za istovrstno storitev potrošniku, ki želi plačati z bonom, zaračunal isto ceno, kot bi jo v primeru plačila z drugimi plačilnimi sredstvi.
Tržni inšpektorat je do začetka prejšnjega tedna prejel 61 prijav domnevnih nepravilnosti pri unovčevanju turističnih bonov. Opravil je 129 nadzorov, pri čemer jih je v tretjini primerov postopek že ustavljen. Izrekel je več opozoril zaradi ugotovljenih manjših nepravilnosti, natančneje 39 opozoril po zakonu o inšpekcijskem nadzoru in osem opozoril po zakonu o prekrških.
Tržni inšpektorat RS je pristojen tudi za nadzor nad upravičencem do bona, in sicer z vidika, ali je bil ta prenesen na drugega upravičenca skladno z zakonom. »Glede na določbe zakona menimo, da je bon unovčljiv v primeru dejanske oprave storitve in ne kot zavarovanje plačila v primeru 'no show' ali predčasnega odhoda. V takih primerih, glede na splošne pogoje posameznega ponudnika, ta seveda lahko zahteva plačilo, vendar ne iz naslova bona, temveč s plačilom s strani gosta,« so zapisali.
V Ljubljanskem hotelu ponujajo bone za nakupovalno središče
Na ministrstvu za gospodarstvo so medtem za STA komentirali primer ljubljanskega hotela, ki v primeru prenočevanja s koriščenjem turističnega bona ponuja bone za nakupovalno središče. »V primeru, ki ga omenjate, smo mnenja, da se vsak ponudnik v okviru svojih pogojev poslovanja sam odloči, ali bo nudil dodatno ponudbo in pod kakšnimi pogoji. Gre namreč za trženje njihove dejavnosti oz. ponudbe,« so pojasnili.
Kazni za kršitelje na področju turističnih bonov segajo od 3000 do 40.000 evrov za pravno osebo ter od 1500 do 20.000 evrov za samostojnega podjetnika posameznika.
Poudarili pa so, da zaradi dodatne ponudbe cena nastanitve ob koriščenju turističnega bona ne sme narasti, ampak mora ostati enaka ceni nastanitve brez koriščenja turističnega bona. Potrošnik mora ob tem predhodno poznati tudi vse pogoje unovčevanja bonov, če jih ne pozna, pa ga ti ne zavezujejo.
Do nedelje do 16. ure je bilo sicer po podatkih Fursa delno ali v celoti unovčenih 704.635 turističnih bonov. Skupna koriščena vrednost je znašala 96,02 milijona evrov.
