Golob in Bratuškova pri novozgrajenem predoru Pekel predala namenu železniško progo med Mariborom in Šentiljem

Pri novozgrajenem predoru Pekel so danes uradno predali namenu posodobljeno železniško progo med Mariborom in Šentiljem. Projekt, ki je poleg nadgradnje 18 kilometrov obstoječega tira in izgradnje slabih štirih kilometrov nove proge vključeval še vrsto drugih posegov, je po vložku največji slovenski kohezijski projekt v pretekli perspektivi EU.

Po besedah ministrice za infrastrukturo Alenke Bratušek se je z nadgradnjo proge bistveno povečala varnost, omogočila večja hitrost vlakov ter zmanjšal hrup.

Premier Robert Golob je dejal, da je železnica od nekdaj simbol napredka in da vlada namenja vlaganjem v železniško infrastrukturo posebno pozornost.  Spomnil je, da so nadgradnjo železniške proge Maribor-Šentilj projektirali slovenski strokovnjaki, gradbena dela pa izvedla slovenska podjetja.

Nadgradnja železniške proge od Maribora do avstrijske meje je potekala od avgusta 2018 do konca marca letos in je med drugim obsegala nadgradnjo 18 kilometrov obstoječega tira ter gradnjo 3,7 kilometra nove proge, ki je vključevala izgradnjo novega 1530 metrov dolgega predora in novega 896 metrov dolgega železniškega viadukta. Oba sta pripravljena za bodočo dvotirnost, v uporabi pa sta že od avgusta lani.

Novi železniški viadukt najdaljši železniški viadukt v Sloveniji

V okviru projekta je bila izvedena tudi nadgradnja železniških postaj Maribor Tezno, Maribor, Pesnica in Šentilj, nadgradnja postajališča Cirknica in ukinitev postajališča Košaki in rekonstrukcija predora Šentilj. Ukinili so sedem nivojskih prehodov z ureditvijo navezav na obstoječo infrastrukturo ter zavarovali tri nivojske prehode z avtomatsko napravo za zavarovanje.

Prav tako so med drugim zgradili dva nova nadvoza in nadhod za pešce, rekonstruirali most in tri podhode, zgradili 9,5 kilometra novih cest, postavili 12,8 kilometra protihrupnih ograj, nadgradili signalnovarnostne naprave in vozno mrežo na obstoječi progi ter izvedli pasivno zaščito na 75 zgradbah.

Celoten projekt, vreden 314 milijonov evrov, je bil podprt z evropskimi sredstvi v višini skoraj 129 milijonov evrov. Prav tako je sofinanciran iz Sklada za podnebne spremembe v višini 13 milijonov evrov.

Novi železniški viadukt je z dolžino 896 metrov najdaljši železniški viadukt v Sloveniji. Po navedbah Direkcije RS za infrastrukturo je tudi prvi viadukt v Sloveniji, ki je bil grajen po konceptu integralnih železniških viaduktov brez ležišč. V viadukt je bilo skupaj vgrajenih približno 20.000 kubičnih metrov oz. za osem olimpijskih bazenov betona.