Golob naročil sezname zaposlenih pod Janšo. Ali lahko vse odpusti? Odgovarja Pirc Musar
Danes se izteče rok, do katerega so morala ministrstva pripraviti pregled vseh zaposlitev in premestitev zaposlenih od začetka leta 2020 naprej, torej za čas Janševe vlade. Seznam bo v roke dobil premier Robert Golob; kaj bo z njim naredil, pa še ni jasno. Vprašanja, kakšni so nameni premiera s temi seznami in kaj bo naredil z ljudmi, ki so bili zaposleni ali premeščeni od januarja 202 naprej, smo poslali tudi vladi, ampak še nismo prejeli odgovora.
Opozicija vladi očita, da gre za pripravljanje 'list za odstrel', ampak četudi bi vlada to res želela vse te ljudi odpustiti, to ni preprosto oz. je skoraj nemogoče. Za pojasnitev pravnega vidika, kaj lahko novi premier naredi z ljudmi, zaposlenih na ministrstvih v zadnjih dveh letih, smo prosili odvetnico Natašo Pirc Musar. Da vlada kot delodajalec omenjene sezname ljudi lahko zahteva, ni sporno, saj so to informacije javnega značaja, kar je že pojasnila informacijska pooblaščenka. Kaj pa lahko s temi seznami naredi, je drugo vprašanje. »Rada bi poudarila, da se mi zdi revanšizem, če ga vlada ima v mislih, napačen pristop. Treba je pogledati, ali ljudje znajo ali ne znajo delati. Zakon o javnih uslužbencih namreč daje možnost za odpustitev delavca zaradi nesposobnosti (če kakovostno in v rokih ne opravlja svojega dela itn.). A za to je treba speljati poseben postopek.
Treba je preveriti odgovornost tistih, ki so zaposlovali
Odvetnica je prepričana, da bi javna uprava oz. državna uprava enkrat morala preveriti odgovornost tistih, ki so zaposlovali ljudi, ki ne izpolnjujejo pogojev, če jih res ne. »Bi bila pa zelo presenečena, če bi ti ljudje, ki jih zaposlujejo ob koncu mandata vlad, ne izpolnjevali pogojev. Zato ima Republika Slovenija kot delodajalec zvezane roke.« Kot razlaga, obstaja še ena možnost kot pri vseh delodajalcih – da vlada pogleda, ali so bila ta delovna mesta sploh potrebna. Narediti je treba analizo in proučiti možnosti za odpoved pogodb iz poslovnega razloga. »Tako da so pričakovanja, da boš lahko kar vsem npr. 3000 ljudem s seznama, odpovedal pogodbe, povsem nerealna. Stroga pravila zakona o javnih uslužbencih, za širšo javno upravo pa tudi zakona o delovnih razmerjih, tega ne dopuščajo. Javni uslužbenci so malo bolj zaščiteni in tukaj revanšizem katere koli vlade z vidika delovnega prava ne bo uspešen. Odpustiti delavca samo zato, ker ga je zaposlil tvoj politični nasprotnik, ne bo šlo.« Lahko pa bi vlada sprejela zakon, ki bo vsaki vladi v odhajanju (recimo tri do šest mesecev pred koncem mandata) onemogočal zaposlovanje in spreminjanje sistemizacij delovnih mest. Le tako bi lahko prakso vsake vlade, ki smo ji priča ob koncih mandata, omejili.