Golob o problematiki ilegalnih migracij: Na desnici strašijo ljudi
Predsednik vlade Robert Golob je na vprašanje poslanke SDS Anje Bah Žibert o porastu ilegalnih migracij odgovoril, da se s problemom migracij ukvarja Evropska unija v izvornih državah. V letošnjem letu je bilo namreč obravnavanih 40.000 nedovoljenih prehodov naše južne meje, največ v Rigoncah. Poudaril je, da na desnici strašijo ljudi.
Bah Žibertova je izpostavila, da je le v prvih 12 dneh septembra policija evidentirala več kot 4000 ilegalnih prehodov meje, gre le za mlade moške. Vlada je izgubila nadzor in ne obvladuje razmer, ocenjuje.
Kaotično stanje vlada tudi v migrantskih centrih, je navedla. »V azilnem domu na Viču, ki ima prostore za 350 oseb, je danes nastanjenih več kot 1200 migrantov, ti se gibljejo povsod in nenadzorovano. Na to opozarja tudi policija,« je dejala. Hkrati se je število kaznivih dejanj povečalo za skoraj 60 odstotkov, tako je Slovenija postala »raj za kriminalne združbe«, je naštela. »Vse to je odraz vaše politike odprtih vrat do ilegalnih migrantov, ki ste jih z odstranjevanjem varnostne ograje dobesedno povabili v Slovenijo,« je dejala.
Eden največjih izzivov celotne EU
Problematika nedovoljenih migracij je eden največjih izzivov celotne Evropske unije (EU), je dejal premier. EU ima zelo jasno izdelano strategijo, da se je treba z vprašanjem migracij srečevati v izvornih državah, s katerimi je EU v dogovorih. V Sloveniji imamo srečo, da smo tranzitna država, je dodal. Od 40.000 ilegalnih migrantov, ki so letos prestopili našo mejo, jih je po podatkih policije 24.000 mejo prestopilo v Rigoncah, »kjer ni bil umaknjen niti meter ograje«, je dejal Golob. »Ne vem, kakšen dokaz več potrebujete, da ograja ne deluje,« je dodal.
Premier Robert Golob v naslednjih tednih iz proračuna pričakuje za okoli 640 milijonov evrov neposrednih izplačil ljudem, gospodarstvu in občinam. »Nikoli v zgodovini te države ob nobeni nesreči ni bilo izplačanega toliko denarja niti ne tako hitro,« je dejal v DZ v odgovoru na vprašanje poslanca Jerneja Vrtovca (NSi) glede ukrepov po poplavah.
Skupaj s Hrvaško izvajajo nadzore v mešanih patruljah, zavzemajo se, da bi bile mešane patrulje na širših območjih in da bi se nadzor izvajal že v državah zahodnega Balkana. Nekatere države namreč po besedah Goloba izvajajo t. i. vizno harmonizacijo, kar pomeni, da dovoljujejo »dobesedno turistične prevoze migrantov«, ki potem nedovoljeno prestopajo meje na schengensko območje. Tudi glede tega je podana pobuda na Evropsko komisijo, je dejal.
»Vidim, da je to sploh na ekstremni desnici priljubljena tema za pridobivanje točk na račun strašenja ljudi,« je dejal. Pri tem naj bi bila za zgled Italija, kako politika odgovorno naslavlja to problematiko. »Ni naloga politike, da vzbuja pri ljudeh strah, jaz si želim, da se boste tega začeli zavedati vsi, tudi tukaj v parlamentu,« je dodal.
So pa v SDS ostro protestirali tudi, da vlada ne spoštuje 30-dnevnega roka za odgovor na pisna poslanska vprašanja in da ni odgovorila na 21 poslanskih vprašanj in sedem poslanskih pobud, je navedla vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec.
O sodniških plačah
Premier Robert Golob je v odgovoru na poslansko vprašanje Andreja Hoivika (SDS) o sodniških plačah zatrdil, da bo vlada storila vse za izpolnitev odločbe ustavnega sodišča o sodniških plačah. Pojasnil je, da reforma plač v javnem sektorju poteka in da bo celovita, ter poudaril, da bo dogovor o plačah dosežen za vse naenkrat.
Hoivika je zanimalo, ali bo Golob ob sanacijah po poletnih poplavah pravosodno vejo oblasti pozval k solidarnosti, tako kot je vladna stran k premiku časovnice za ureditev plač pozvala druge zaposlene v javni upravi, na primer v šolstvu, policiji, pri gasilcih, ali bo sledil svoji obljubi o 600 evrih dodatka za sodnike. Pri tem je poslanec omenil tudi odločbo ustavnega sodišča, ki je junija presodilo, da je več členov zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki se nanašajo na plače in materialni položaj sodnikov, neustavnih. Ocenili so, da so plače sodnikov prenizke, s čimer je kršeno ustavno načelo sodniške neodvisnosti ter načelo delitve oblasti, zakonodajalcu pa naložili, da mora neustavnost odpraviti v šestih mesecih.
Kot je pripomnil Golob, mu je všeč, da z desne strani parlamenta sliši pozive k izpolnitvi odločb ustavnega sodišča. »Še imamo upanje za pravno državo v Sloveniji,« je dejal. Zatrdil je, da bo vlada naredila vse, da bo izpolnjena odločba ustavnega sodišča o sodniških plačah v rokih in okvirih, ki jih je predpisalo ustavno sodišče, tako kot so »naredili tudi za vse druge, tudi tiste, ki so jim drugi nasprotovali«.
Dejal, da plačna reforma in pogajanja potekajo
Golob je pojasnil, da plačna reforma in pogajanja v javnem sektorju potekajo in se niso ustavili. »Znotraj teh pogajanj se bodo našle rešitve za celoten javni sektor, vključno s sodnim sektorjem,« je dejal. Omenil je, da se je v času vseh dosedanjih vlad parcialno nagrajevalo tiste skupine v javnem sektorju, ki so posamezni politiki bolj pri srcu.
»V resnici žal pravna država očitno ni bila pri srcu nobeni od prejšnjih vlad in to je tragedija Slovenije,« je ocenil. Pojasnil je, da so v obdobju od leta 2015 do leta 2023 plače v javnem sektorju na splošno realno zrasle za 12 odstotkov, kar da je sicer premalo, v istem obdobju pa so se plače sodnikom realno znižale za pet odstotkov, tožilcem pa za 11 odstotkov. »Katera stranka in katera vlada sta imeli največ izzivov s tožilci? Naša zagotovo ne,« je dodal.
