Golob pojasnil, kaj pomeni »očistiti policijo janšizma«, očitke glede vplivanja na aretacijo ruskih vohunov označil za halucinacije
Domnevne izjave nekdanje ministrice za notranje zadeve Tatjane Bobnar na zaprtem delu preiskovalne komisije DZ, da naj bi se lani jeseni osebno zavzel za preložitev aretacije ruskih vohunov, je premier Robert Golob v oddaji Odmevi označil za halucinacije. V nastopu na večernih informativnih oddajah se je dotaknil tudi razmer v stranki in koaliciji.
Tako Tatjana Bobnar kot nekdanji prvi mož policije Boštjan Lindav sta v svojih ponedeljkovih nastopih pred preiskovalno komisijo DZ, ki preiskuje nedopustno politično vmešavanje v delo policije in drugih pristojnih državnih organov, ponovila očitke, da je Golob nanju nedopustno pritiskal glede kadrovskih menjav v policiji.
Bobnarjeva in Lindav sta lagala
Premier je v današnjem pogovoru za oddajo Odmevi na Televiziji Slovenija dejal, da sta oba lagala. Ponovil je, da ima v podporo temu tako priče kot tudi dokumente, ki da jih bo predstavil v svojem pričanju pred komisijo.
Premier je ponovil, da je bil edini pogovor z njima o njegovih pričakovanjih maja lani, preden je vlada nastopila mandat. Po njegovih besedah je bil skupen cilj vsem, da »Slovenijo očistimo janšizma«. Pri tem je spomnil na predvolilne obljube Gibanja Svoboda, da bo počistilo z zavržnimi praksami iz prejšnjega mandata.
Kaj pomeni »očistiti policijo janšizma«?
Za 24ur zvečer na POP TV je dodatno pojasnil, da »očistiti policijo janšizma« pomeni, da se vsa nezakonita imenovanja in napredovanja odpravijo. »To smo obljubili volivcem pred volitvami ne le za policijo, tudi za RTVS in druge institucije in za to so nam volivci na volitvah podelili mandat,« je za obe televiziji poudaril Golob.
Zatrdil je še, da je Bobnarjevo in Lindava na omenjenem sestanku vprašal, »ali znamo uresničiti cilj, ki smo ga obljubili volivcem«, saj da sam tega ne zna, in ali sta kos tej nalogi? »Rekla sta, še kako znamo in sta se ponudila, da ta cilj dosežeta,« je dejal Golob za POP TV.
Ob tem je dejal, da če minister oceni, da premier od njega zahteva, naj krši zakon, je dolžan o tem obvestiti vlado. Bobnar tega ni storila, je zatrdil, pač pa je začela širiti očitke po svojem odstopu.
Bo odstopil?
Na vprašanje, ali bo odstopil, če policija in KPK ugotovita, da je kršil zakon, je odgovoril, da ga sprašujejo, pod kakšnim pogojem bo izdal voljo volivcev. Golob je prepričan, da so bila vsa njegova postopanja in zahteve v skladu z zakonom, nihče tudi ni izgubil službe na policiji zaradi svojega političnega prepričanja.
Golob je navedel tudi, da je po odstopu Bobnar od policije, ki jo je tedaj še vodil Lindav, dobil pisno izjavo, da se ni vpletal v noben operativni postopek. Z Lindavom se po imenovanju ni nikoli srečal, glede pogovorov z Bobnarjevo pa je dejal, da je bila političarka in da »s kom pa se bom kot predsednik vlade politično pogovarjal, če ne z ministri«.
Zavrnil je navedbe o njegovem domnevnem vplivanju na aretacijo ruskih vohunov. »Noben predsednik vlade nima moči, da bi kaj takšnega lahko dosegel, kaj šele zahteval,« je navedel. Se je pa vprašal, kako bi nekdanja ministrica, ki v ta proces sploh ne bi smela biti vključena, takšne informacije dobila.
Razmere v koaliciji niso napete
Razmere v koaliciji po dogajanju v največji koalicijski stranki niso napete, še manj je po njegovih besedah govora o zaupnici vladi.
Glede napovedi o reorganizaciji vlade pa je dejal, da so se od širitve s 17 na 20 ministrstev, ki je dobila tudi potrditev na referendumu, zgodile poplave, zato je treba po eni strani varčevati, po drugi pa biti učinkovitejši. Verjame, da je mogoče enako zgodbo pokazati na množici drugih primerov. Pri tem je pripomnil, da bi si morda za vzgled lahko vzeli tudi Švico, ki ima le sedem ministrstev, a takoj dodal, da je najbrž to iluzija.
Zaveda se, da ostale partnerje morda moti to, da bo manj ministrov in kabinetnih zaposlitev, a verjame, da bodo pokazali razumevanje za razmere.
