V ZDA

Golob v New Yorku: »Okno priložnosti za renesanso jedrske energije je nekje od pet do sedem let. Dajmo ga izkoristiti«

Premier je ob robu 79. zasedanja Generalne skupščine, na dogodku o financiranju pobude za potrojitev zmogljivosti proizvodnje jedrske energije, poudaril vlogo energetskega sektorja v boju proti podnebnim spremembam in pozval k odločnim kolektivnim ukrepom.
Fotografija: Predsednik vlade v New Yorku FOTO: Omrežje X Vlade Rs
Odpri galerijo
Predsednik vlade v New Yorku FOTO: Omrežje X Vlade Rs

Premier Robert Golob je danes v New Yorku ob robu 79. zasedanja Generalne skupščine, na dogodku o financiranju pobude za potrojitev zmogljivosti proizvodnje jedrske energije, poudaril vlogo energetskega sektorja v boju proti podnebnim spremembam in pozval k odločnim kolektivnim ukrepom.

Nekdanji posebni predstavnik ZDA za podnebje John Kerry je decembra lani na podnebni konferenci v Dubaju sprožil pobudo za potrojitev zmogljivosti proizvodnje jedrske energije, ki se ji je uvodoma pridružilo 22 držav, med njimi Slovenija.

Dogodek v Rockefellerjevem centru je bil danes namenjen razpravam o financiranju te pobude, zato so se je udeležili tudi predstavniki finančnega sektorja.

Kot je prvi razkril britanski poslovni časnik Financial Times, se bo 14 največjih svetovnih bank in drugih finančnih ustanov zavezalo k povečanju finančne podpore projektom civilne rabe jedrske energije. S tem bodo prispevale k cilju potrojitve zmogljivosti pridobivanja te nizkoogljične energije. Med finančnimi velikani, ki so se pridružili pobudi, naj bi bili med drugim Bank of America, Barclays, BNP Paribas, Citigroup, Morgan Stanley, Goldman Sachs, Societe Generale in Rotschild & Co.

Natančnih zavez za zdaj sicer vodilni finančni igralci ne bodo podali, je pa njihova namera po pisanju časnika pomemben signal za prihodnost jedrske energije, saj so projekti gradnje jedrskih elektrarn finančno izjemno obsežni in zahtevni. To kaže tudi razprava o projektu potencialne nove nuklearke v Krškem (Jek 2). Trenutna ocenjena investicijska vrednost nove nuklearke brez stroškov financiranja je glede na izbiro reaktorske tehnologije med 9,3 in 15,4 milijarde evrov.

»V Sloveniji smo morda mislili, da so posledice podnebnih sprememb nekaj, kar se dogaja drugim, vendar pa so nedavni požari in poplave poslale jasno sporočilo, da moramo odločno in kolektivno ukrepati. Za gospodarstvo brez ogljika pa mora najprej ukrepati energetski sektor,« je dejal premier.

»Okno priložnosti za renesanso jedrske energije je nekje od pet do sedem let. Dajmo ga izkoristiti«

Jedrska energija je po njegovih besedah zadnja leta v Evropi dobila zagon, saj predstavlja varen trajnostni vir energije za prihodnost. Dejal je, da je politika storila prvi korak, sedaj sledijo inženirji, potrebno pa bo tudi najti nove finančne instrumente.

Dejal je, da Slovenija že ima jedrski reaktor, ki so mu podaljšali življenjsko dobo za 20 let in pobudo za dodatnega, torej Jek 2. »Najprej je ključno, da to sprejme javnost,« je dejal premier in spomnil, da bo novembra o tem potekal referendum, kjer javnomnenjske ankete trenutno kažejo več kot 60-odstotno podporo. »Okno priložnosti za renesanso jedrske energije je nekje od pet do sedem let. Dajmo ga izkoristiti,« je dejal.

 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije