Znano, kako bo vlada pomagala pri sanaciji posledic katastrofalnih poplav
Vlada bo dodatno finančno podprla občine, ki so bile letos prizadete v ujmah. Tako je danes z novim posegom v zakon o odpravi posledic naravnih nesreč sklenila, da bo s predplačilom iz državnega proračuna pokrila 40 odstotkov stroškov sanacij. Po prvotnem predlogu je bil delež predviden pri 20 odstotkih. Vlada je predlog novele zakona o odpravi posledic naravnih nesreč sprejela že v soboto, danes pa ga je pred sredino obravnavo v DZ še nekoliko spremenila.
S tem bo v celoti financirala stroške intervencij po katastrofalni povodnji v minulih dneh (te je premier Robert Golob v ponedeljek ocenil na več kot 100 milijonov evrov), obenem pa je šla še nekoliko bolj na roko občinam, ko gre za sistemsko ureditev sofinanciranja stroškov sanacij po ujmah. Če je bilo po prvotnem predlogu predvideno, da bo iz proračuna s predplačilom pokrila 20 odstotkov stroškov sanacij, je sedaj ministrski zbor sklenil ta delež dvigniti na 40 odstotkov.
Golob izrekel zahvalo
Po seji vlade se je Golob z nekaterimi ministri srečal tudi s predstavniki vseh treh občinskih združenj. Županom je na novinarski konferenci izrekel zahvalo za dosedanje delo in odziv na poplave, s sestankom pa so jih po njegovih besedah želeli seznaniti z vladnimi aktivnostmi in obenem pridobiti najbolj relevantne informacije s terena. Po Golobovih pojasnilih so si izmenjali tudi poglede, kaj naj bodo naslednji koraki, da se na nacionalni ravni kar najbolje spopademo s posledicami vremenske katastrofe.
Župani so dali različne predloge, nekatere so po premierjevih zagotovilih že vključili v trenutni zakonski predlog. Obenem so si izmenjali podatke o izzivih pri zbiranju velikih količin odpadkov in pri čiščenju vodotokov. Enak sestanek kot danes je napovedal čez teden dni, da bo lahko vlada morebitne nove predloge vključila v zakonske spremembe za spopad s posledicami ujme, ki bodo še sledile.
Ugotavlja, da so razsežnosti vsak dan hujše
»Danes žal šele dobivamo podatke o tem, kakšne so prave razsežnosti in žal so vsak dan hujše. Na nas je, da aktiviramo vse resurse, ki jih v državi imamo,« je dejal Golob na novinarski konferenci in pomiril tiste, ki se ne morejo pripeljati v teh dneh v službo. »Marsikateri prebivalec Slovenije je bil v teh dneh odrezan od sveta in ni mogel priti v službo. Za takšne bo poskrbljeno. Tisti zaposleni, ki se ne morejo iz katerega koli razloga pripeljati v službo, jim država subvencionira 80 % njihove plače,« je dejal.
Ocenjuje, da bo ogromno ljudi moralo iskati nov dom. »Jaz verjamem, da bo na koncu par tisoč, upam, da ne več deset tisoč ljudi, ki bo moralo iskati svoj nov dom. Ta problem je tako gromozanski, tako gromozanski, da če se ga ne bomo lotili z vsemi silami in pri tem bili vsi konstruktivni in tudi izjemno inovativni, ga ne bomo nikoli rešili. Mi ne moremo pustiti deset tisoč družin na cedilu samo zato, ker naša zakonodaja, kakršno smo 'scoprali' v zadnjih tridesetih letih, v resnici ne omogoča, da bi si ljudje lahko omislili svoj nov dom. Na nas je, da zakonodajo spremenimo. To zahteva svoj čas,« je dejal Golob in dodal, da bodo začeli takoj.
Župan verjame, da bodo posledice uspešno sanirali
Župan v ujmi prizadetega Slovenj Gradca Tilen Klugler je pozdravil današnji sestanek z Golobom in ministrsko ekipo, na katerem so predstavniki občin predstavili konkretne predloge, želje in potrebe s terena. »Če bo vlada in država prisluhnila nam, ki smo bili na terenu 24 ur, bo sanacija veliko lažja,« je poudaril in se zahvalil tudi za nepretrgano komunikacijo v minulih dneh.
Po Kluglerjevih besedah je vlada sprejela njihove pobude, zato verjame, da bodo s skupnimi močmi in komunikacijo nastale posledice uspešno sanirali, tudi na Koroškem, ki je utrpela največjo škodo. Ob tem je pozval prebivalce Koroške k strpnosti, saj vsega ne bo mogoče rešiti čez noč.
Spomnil je še, da so v Slovenj Gradcu vzpostavili zračni most za oskrbo z območji, ki so odrezana od sveta, in na obljubo infrastrukturne ministrice Alenke Bratušek, da bo na najbolj prizadetih območjih država pomagala tudi s potrebno mehanizacijo. Kot je še dodal, bodo namreč ta območja brez državne pomoči, tudi v obliki mehanizacije, še dolgo odrezana od sveta. »Tu se vidi, kako bo tretja razvojna os pomembna za koroško regijo, ki je danes praktično odrezana od sveta," je dodal.
Nagibajo se k oblikovanju strateškega zakona
Po besedah kočevskega župana in predsednika Skupnosti občin Slovenije Vladimirja Prebiliča je pogovor na sestanku potekal v dveh smereh - glede reševanja trenutnih kriznih razmere ter o tem, kako naprej. »Ko bo najhujše za nami in ko bodo kamere ugasnile, bodo ljudje ostali s svojimi izzivi,« je dejal.
Po Prebiličevih besedah se nagibajo k oblikovanju strateškega zakona, ki bo naslovil vse segmente in odpravljal vse izzive, ki se pojavljajo na terenu. Pri tem bodo občine konstruktivni partner, je zagotovil. Občine se bodo prav tako odzvale potrebam drugih občin, v obliki nekakšnega botrstva občinam oziroma po načelu »občine za občine«. Sestavljajo seznam tistih občin, ki potrebujejo pomoč, in tistih, ki jo lahko zagotovijo, da bo pomoč uporabljena čim bolj smiselno.
Treba bo spremeniti občinske podrobne prostorske načrte
Glede nadomestnih gradenj za ljudi, ki so v povodnji ostali brez strehe nad glavo, ki jih je premier označil za prioriteto številka ena, je Prebilič pojasnil, da to prej kot v letu ali dveh ne bo mogoče izvesti. Gradili namreč ne bodo na lokacijah, ki so dokazano nevarne, nekatere občine tudi ne razpolagajo z nadomestnimi zemljišči, je opozoril. V vsakem primeru bo najprej treba spremeniti občinske podrobne prostorske načrte.
»Na občinah bomo zavihali rokave in prinesli občinske podrobne prostorske načrte na ministrstvo,« je napovedal. Ob tem si želijo skrajne pospešitve postopkov na strani države. V vmesnem obdobju pa je Golob napovedal centralni register praznih stanovanj in enotne najemniške pogodbe za namestitev prizadetih družin.
