Golorok je onesposobil roparja

LJUBLJANA – »Ko sem videl možakarja, kaj želi storiti, sem se že takoj odločil, da mu tega ne bom dopustil. Kljub pištoli in montirnemu železu pajserju.« Tako odločen je bil v četrtek okoli pol enajstih dopoldne policist PP Ljubljana Moste Mihael Berlic, ki je v svojem prostem času čakal na prosti okenček poslovalnice Delavske hranilnice na Dunajski cesti v Ljubljani. Z Berlicem smo se pogovarjali potem, ko je po dnevu opazovanja lahko zapustil UKC Ljubljana. Štiriinštiridesetletni storilec, ki naj bi že trikrat oropal omenjeno poslovalnico, je imel smolo, da je med ropom poslovalnice naletel prav na policista.

»Čakal sem v vrsti, kar naenkrat zaslišim iz hrbta, kjer je vhod v omenjeno poslovalnico: 'Umaknite se, umaknite se! Rop, rop!'. Obrnil sem se nazaj in opazil storilca v motoristični čeladi, v rokah je držal montirno železo, se pravi po domače pajser rdeče barve ter strelno orožje. Malo sem se umaknil proti desnim bančnim pultom in opazoval okolico,« se je spominjal in dodal, da si je storilca poskušal čim bolj ogledati.



»Možakarju je iz nožnice pištole padel nabojnik, ki ga je nato pobral. Nisem se več toliko ukvarjal z njim, ampak mi je bila bolj pomembna varnost obiskovalcev,« je nadaljeval in dodal, da je dve starejši gospe nežno prijel za hrbet in jima rekel, naj gresta počasi ven. Ko sta bili ti na varnem, je zunaj preveril, ali ima storilec pomagača. Tega ni bilo in vrnil se je v poslovalnico. Storilec je bil že na drugi strani okenca in je razmetaval stvari. »Po domače povedano je bil kar furjast,« opiše storilca. Uslužbencu hranilnice je medtem z roko pokazal, naj pritisne tipke za klic v sili, in obema uslužbencema nakazal, naj zapustita poslovalnico. Medtem je šel še enkrat ven preverit, ali je morda prišel še kakšen sostorilec. Ker tudi tokrat ni bilo nobenega, je šel spet v hranilnico in potem roparju, ki je po končanem dejanju preskočil pult, s prevaro z dvignjenimi rokami pokazal, da mu ni nevaren.

Kljub udarcu ga ni spustil iz rok

»Stal sem direktno pred izhodom iz poslovalnice. V momentu, ko je šel mimo mene, sem se odločil, da mu bega ne bom dopustil. Skočil sem mu za vrat in uporabil prisilno sredstvo davljenja s podiranjem na tla,« pripoveduje in nadaljuje, da se je možakar fizično upiral. S palico je policista udaril v glavo. A to ga ni ustavilo. Spet je planil na roparja in ga podrl na tla. »Takoj, ko sem prvič skočil nanj, sem zavpil, 'stop policija, miruj', kar sem ponavljal vse do prihoda policistov.« Berlic je storilcu snel čelado, ker je hotel videti njegov obraz, mu podkapo, ki jo je imel na sebi, potegnil čez oči in ga s kričanjem nanj želel psihološko umiriti. Ter ga hkrati potiskal na tla, da ni mogel pobegniti.

Dve minuti zatem so že prišli policisti, še sam je pomagal kolegom, da so ga vklenili, Berlica pa so nato poškodovanega odpeljali na zdravljenje v bolnišnico. Naš sogovornik dan po dogodku pravi, da bi to še enkrat naredil, in sicer brez pomisleka. »Splet okoliščin in tudi sreča je bila, da strelnega orožja ni uporabil. Sicer si do smrti ne bi odpustil, če ne bi nič naredil.«
»Pri meni so policisti boljši in najboljši. On spada med najboljše,« pa je Berlica pohvalil njegov nadrejeni, komandir PP Ljubljana Moste Ernest Babič.