Gora, ki je bila trdnjava

Med prvo svetovno vojno je bil Bovec prav na frontni črti; Italijani so prodrli po Soški dolini navzgor, nato pa so si na gričkih Ravelnik in Kržišče sredi doline polomili zobe. Nič čudnega. Mogočni Rombon se s svojimi 2208 metri dviga 1700 višinskih metrov nad kotlino globoko spodaj in s strani in z vrha ščiti Bovško kotlino. Italijanska vojska je vrh tri leta neuspešno naskakovala. Sprehod po nekdanji avstro-ogrski obrambni črti nam hitro razkrije, zakaj.

Startamo pri avstrijski trdnjavi Kluže nad koriti Koritnice. Trdnjava je bila zgrajena v drugi polovici 19. stoletja in je zapirala pot proti prelazu Predel. Takoj za trdnjavo se začne serija predorov, ki nas po kolovozu v enem samem okljuku popeljejo do trdnjave Werk Hermann kakšne pol ure hoda višje. Danes stoji sredi bujnega zelenja, a pred stoletjem je bila sicer evakuirana trdnjava uničena pod dežjem granat velikega kalibra in spremenjena v kamnito puščavo.

Naprej na pobočja Rombona nas popelje nemarkirana, a lepo vidna planinska pot. Po dobri uri nas stranska pot popelje do kote 1313, s katere se celotna Bovška kotlina vidi kot na dlani. Danes je na razgledni točki ostalo še precej betonskih zgradb in kovinski križ.

Nato se pot postavi pokonci in zagrizemo v kolena. Na višini 1500 metrov se končno dvignemo nad gozdno mejo, razgledi so vedno lepši. Pot vodi še naprej samo v klanec in na višini 1800 metrov naletimo na ostanke avstrijske frontne kasarne. Le nekaj sto metrov stran stoji Čukla, 1767 metrov visok vrh, na katerem je kamnita piramida. Do tu so Italijani prodrli, naprej ne več. Vrh Rombona je zdaj kljub vsemu nekoliko bližje. Pa se je vseeno treba še pošteno potruditi, pet ur je od izhodišča do vrha, ta je bil vsa tri leta bojev na soški fronti nenehno na udaru. Italijanski vojski ga nikdar ni uspelo osvojiti. Večjo nevarnost kot same granate so za branilce pomenile nenehne nevihte s številnimi strelami. Da bi avstrijska vojska vsaj malo zavarovala vojaštvo, ki je moralo vztrajati na strateško izjemno pomembni točki, so prek vrha zgradili nekakšno mišelovko, kovinsko kletko, ki je poskrbela za varno razelektritev ob udaru strele.

Na vojaškem pokopališču v Logu pod Mangrtom je pokopanih 700 avstrijskih žrtev vojne, na italijanski strani je bilo žrtev velike vojne v Zgornjem Posočju 7000, njim je posvečena kostnica svetega Antona v Kobaridu.