Gore in muzeji z roko v roki

Največkrat vas, dragi obiskovalci, povabimo v muzeje, kjer dediščino hranimo in jo predstavljamo,« so ob predstavitvi projekta Neverjetne gore povedale predstavnice šestih muzejev.

»Z novo Gorenjsko muzejsko-planinsko transverzalo pa vabimo, da spoznate naravno in kulturno dediščino v najširšem smislu gorske krajine. V Loškem muzeju Škofja Loka predstavljamo poselitev gore Lubnik v arheoloških obdobjih, v Medobčinskem muzeju Kamnik na gradu Zaprice največjo visokogorsko pašno planino – Veliko planino, v Tržiču v smučarskem muzeju vse od edinstvenih tekem do smučarskih legend, v Čebelarskem muzeju v Radovljici najvišje ležečo plemenilno postajo čebel v visokogorju, v Gorenjskem muzeju v Kranju fotografije s prvega vzpona Slovencev na Everest, v Slovenskem planinskem muzeju pa izpostavljamo, kaj je bil planinski raj nekoč in kaj je danes.«

Srce projekta je knjižica, ki so jo ob tem izdali. Vodnik je novost, gre pa za kažipot po Gorenjsko-planinski transverzali, ki povezuje šest muzejev in 23 vrhov od Mojstrane do Kamnika. Ljubitelje naše kulturne dediščine in planin vabi, da obiščejo priljubljene gorenjske planinske cilje, v gorenjskih muzejih pa v nizu sodobnih razstav izvejo veliko zanimivega in presenetljivega o zgodovini gora ter se udeležijo nagradne igre Neverjetne gore.

»Vodnik vas bo čez hribe in doline popeljal od muzeja do muzeja. V knjižici vas čaka zemljevid, na katerem so označeni muzeji in vrhovi oziroma koče, ki jih srečamo na Gorenjski muzejsko-planinski transverzali. Ta je podrobno opisana po zaporednih številkah, kot so navedene v legendi zemljevida. Podrobnejša navodila za obisk posameznih točk najdete v planinskih vodnikih ali na gorniških spletnih straneh. Ob tem opozarjamo, da obiskovalci gora za varnost poskrbijo sami, saj se na pot podajajo na lastno odgovornost. Bodite ustrezno fizično pripravljeni in uporabljajte opremo, ki je za pot najprimernejša.«


V gorenjskih muzejih poudarjajo: »Zbirajte žige vrhov, postojank in muzejev na transverzali. Tiste, ki bodo prehodili in rešili muzejsko nalogo, čakajo nagrade, ki jih prispevamo muzeji in naša partnerica, Planinska zveza Slovenije. Cilj projekta je vzpodbujanje spoštovanja naravne in kulturne dediščine na drugačen, aktiven, zanimiv način. Da ostane čim bolj nedotaknjena, smo obiskovalcem gora namesto tabel pripravili geolov, s tem pa smo postali del mednarodne igre Geocaching. Vendar največ šteje stik z dediščino v naravi in muzejih. Zato vabljeni posamezniki, družine, pohodniki, planinci in vsi, ki vas veseli gibanje in raziskovanje tako v muzejih kot v naravi.«

Muzeji so torej želeli ta projekt zastaviti širše in doživetje gora predstaviti tudi skozi geolov, zato so se lani obrnili na Slovenski Geocaching klub, nastala je geolovska serija Neverjetne gore. V lov na prvih šest zakladov so se udeleženci lahko pognali konec maja, lov na drugih šest pa bo odprt, ko poide letošnja majska pošiljka snega, ki jo je nekdo očitno naročil na zalogo.


V Slovenskem Geocaching klubu, kjer se ukvarjajo s t. i. geolovom, pravijo, da hoja po hribih za geolovce ni neznano početje: »Marsikdo se je po svoje prve najdbe odpravil prav tja gor proti gozdni meji in še čez. Za vse, ki ob pogledu na gorenjske hribe in gore ne ostanejo ravnodušni, imamo dobro novico: od zdaj so geolovska doživetja še malo bolj prepletena s planinskimi. V projektu Neverjetne gore je že postavljenih šest zakladov z uganko, ki geolovce popeljejo po zbirkah šestih gorenjskih muzejev, sredi junija pa bo predstavljenih še šest zakladov, do katerih bo treba nekoliko pogristi kolena.«