PCT-POGOJ
Od natakarja je zahtevala nemogoče, poglejte, kako ji je odgovarjal (VIDEO)
Zgodilo se je v Sloveniji.
Odpri galerijo
FOTO: Twitter, posnetek zaslona
Po družbenih omrežjih kroži posnetek iz Nove Gorice, ko je gostja lokala snemala dogajanje in prerekanje med njo in natakarjem. Medtem ko natakarju grozi, da bo dobil kazen, ker je ne želi postreči – domnevno zato, ker ne izpolnjuje PCT-pogoja –, pa ta vseskozi ostaja neomajen.
Gospa pogovor snema, prav tako tudi natakarja, kar je kaznivo dejanje, saj posega v človeško integriteto, a gospa je prepričana, da je žrtev prav ona: »To, kar delate, je kaznivo dejanje. Zločin proti človeškosti. Kršite zakon o varstvu pred diskriminacijo.«
Če natakar ne želi postreči gosta lokala, ker nima izpolnjenega PCT.pogoja, gre res za kršitev o diskriminacij, kot pravi gostja? Tako pravijo v Uradu za človekove pravice.
»O diskriminaciji v primeru izpolnjevanja PCT-pogojev ni mogoče govoriti, saj je pogoj zanjo osebna okoliščina. Ljudem so lahko v posamičnih primerih kršene pravice v zvezi z drugimi predpisi, ni pa mogoče govoriti o diskriminaciji. Enako je ocenil tudi že zagovornik načela enakosti,« so nam odgovorili. Kot dodajajo, bo varuh človekovih pravic tudi v prihodnje opozarjal, če bi bili posegi odločevalcev v človekove pravice nelegitimni in nesorazmerni. »Vlada lahko v človekove pravice posega zgolj z zakoni, ki jih mora potrditi državni zbor, zasledovani cilj pa mora biti utemeljen tako, da v najmanjši mogoči meri vpliva na pravice in interese z njim prizadetih,« so zapisali.
Varuh človekovih pravic že od začetka razglašene epidemije marca 2020 opaža povečano število pisem in pobud ljudi, ki ocenjujejo, da se jim z vladnimi ukrepi kršijo pravice. Med njimi so tudi številne povezane z izpolnjevanjem pogojev PCT, predvsem pri obisku zdravnika.
»Varuh je ocenil, da v nekaterih primerih izpolnjevanje zgolj PCT-pogoja ni življenjsko, zato smo vladi priporočali, naj se ranljivim skupinam pri dostopu do njim nujnih storitev omogoči brezplačno hitro testiranje, ne izključno izpolnjevanje PCT-pogoja, saj je testiranje plačljivo. Tako bi lažje otroci, ki se že samotestirajo za obisk šole, po pouku obiskovali dopolnilno pomoč, osebe, ki potrebujejo humanitarno pomoč in nimajo sredstev še za plačljivo testiranje, pa bi do pomoči lahko dostopale tako, da bi se na mestu samem brezplačno testirale. Smiselno enako priporočilo smo na vlado naslovili v zvezi z dostopanjem do zdravstvenih storitev. Iz pisem in javnih stališč nekaterih delov zdravstvene stroke smo ocenili, da je mogoče z brezplačnim hitrim testiranjem zdravstveni sistem zaščititi pred novimi okužbami, omogočiti hitro odkrivanje okužb ter predvsem zagotoviti dostop do zdravstvenih storitev, s tem pa tudi uresničevati mednarodno in ustavnopravno uveljavljene pravice do zdravstvenega varstva. Če je dostop ljudem do zdravstvenih storitev otežen, lahko to pomeni (tudi nepopravljivo) poslabšanje zdravstvenega stanja, kar se je pokazalo že v času nedostopnosti zdravstvenega sistema v času epidemije covida 19. Varuh v luči navedenega tudi ni mogel spregledati pozivov stroke, ki opozarja, da mora osnovna zdravstvena dejavnost ostati dostopna in je ni mogoče pogojevati. Zadnji primer dečka z opeklinami, ki naj bi zaradi prehlada čakal na nujno oskrbo kar 40 minut, priča o smiselnosti našega priporočila,« so nam odgovorili.
»Opustitev zahtev po izpolnjevanju pogoja PCT bi lahko pomenila dodatno tveganje za širjenje virusne okužbe, zato varuh načelno ocenjuje, da ne gre za nelegitimen ali nesorazmeren ukrep. Gre za preventivo, ki lahko učinkovito prispeva k nadaljnjemu upadanju števila okuženih. To pa je družbena potreba in zato so takšni ukrepi nujni v demokratični družbi, da se zavaruje človeško zdravje in življenje,« ocenjuje varuh človekovih pravic.
Obdobje, ki smo mu priče, je načelo razpravo o eni temeljnih dilem, koliko je dopustno posegati v človekove pravice in zakaj, pravijo v uradu za človekove pravice.
»Varuh meni, da varovanje zdravja in življenja ljudi velja za temeljno vrednoto v sodobnih družbah. Država ima dolžnost varovati ti dve človekovi pravici in ob tem upoštevati, da mora biti vsak poseg v človekovo pravico ali temeljno svoboščino ustavno dopusten. To pomeni zlasti, da mora biti vsak tovrstni poseg v človekove pravice legitimen in tudi sorazmeren. Ukrep države mora biti glede zasledovanega cilja torej utemeljen tako, da v najmanjši mogoči meri vpliva na pravice in interese z njim prizadetih. Cilj, ki naj bi se ga pri določitvi pogoja PCT zasledovalo, je preprečevanje širjenja nalezljive bolezni. Varuh v zahtevi po izpolnjevanju pogoja PCT vidi predvsem odgovor države na družbeno potrebo po zaščiti zdravja posameznika pa tudi javnega zdravja nasploh. Kot razumemo, izpolnjevanje pogoja PCT ščiti tako tiste, ki so mu podvrženi, kot tudi ostale, ki so izpostavljeni stiku s takim posameznikom«.
Gospa pogovor snema, prav tako tudi natakarja, kar je kaznivo dejanje, saj posega v človeško integriteto, a gospa je prepričana, da je žrtev prav ona: »To, kar delate, je kaznivo dejanje. Zločin proti človeškosti. Kršite zakon o varstvu pred diskriminacijo.«
Če natakar ne želi postreči gosta lokala, ker nima izpolnjenega PCT.pogoja, gre res za kršitev o diskriminacij, kot pravi gostja? Tako pravijo v Uradu za človekove pravice.
»O diskriminaciji v primeru izpolnjevanja PCT-pogojev ni mogoče govoriti, saj je pogoj zanjo osebna okoliščina. Ljudem so lahko v posamičnih primerih kršene pravice v zvezi z drugimi predpisi, ni pa mogoče govoriti o diskriminaciji. Enako je ocenil tudi že zagovornik načela enakosti,« so nam odgovorili. Kot dodajajo, bo varuh človekovih pravic tudi v prihodnje opozarjal, če bi bili posegi odločevalcev v človekove pravice nelegitimni in nesorazmerni. »Vlada lahko v človekove pravice posega zgolj z zakoni, ki jih mora potrditi državni zbor, zasledovani cilj pa mora biti utemeljen tako, da v najmanjši mogoči meri vpliva na pravice in interese z njim prizadetih,« so zapisali.
Kakšna pisma prejema varuh v času pandemije?
Varuh človekovih pravic že od začetka razglašene epidemije marca 2020 opaža povečano število pisem in pobud ljudi, ki ocenjujejo, da se jim z vladnimi ukrepi kršijo pravice. Med njimi so tudi številne povezane z izpolnjevanjem pogojev PCT, predvsem pri obisku zdravnika.
Varuh je prejel številne dopise in pobude, ki so pričali o velikih stiskah ljudi v zvezi z izpolnjevanjem pogojev PCT, predvsem pri obisku zdravnika. Nekateri so ocenili, da so jim kršene pravice do prostega gibanja in podobno.
»Varuh je ocenil, da v nekaterih primerih izpolnjevanje zgolj PCT-pogoja ni življenjsko, zato smo vladi priporočali, naj se ranljivim skupinam pri dostopu do njim nujnih storitev omogoči brezplačno hitro testiranje, ne izključno izpolnjevanje PCT-pogoja, saj je testiranje plačljivo. Tako bi lažje otroci, ki se že samotestirajo za obisk šole, po pouku obiskovali dopolnilno pomoč, osebe, ki potrebujejo humanitarno pomoč in nimajo sredstev še za plačljivo testiranje, pa bi do pomoči lahko dostopale tako, da bi se na mestu samem brezplačno testirale. Smiselno enako priporočilo smo na vlado naslovili v zvezi z dostopanjem do zdravstvenih storitev. Iz pisem in javnih stališč nekaterih delov zdravstvene stroke smo ocenili, da je mogoče z brezplačnim hitrim testiranjem zdravstveni sistem zaščititi pred novimi okužbami, omogočiti hitro odkrivanje okužb ter predvsem zagotoviti dostop do zdravstvenih storitev, s tem pa tudi uresničevati mednarodno in ustavnopravno uveljavljene pravice do zdravstvenega varstva. Če je dostop ljudem do zdravstvenih storitev otežen, lahko to pomeni (tudi nepopravljivo) poslabšanje zdravstvenega stanja, kar se je pokazalo že v času nedostopnosti zdravstvenega sistema v času epidemije covida 19. Varuh v luči navedenega tudi ni mogel spregledati pozivov stroke, ki opozarja, da mora osnovna zdravstvena dejavnost ostati dostopna in je ni mogoče pogojevati. Zadnji primer dečka z opeklinami, ki naj bi zaradi prehlada čakal na nujno oskrbo kar 40 minut, priča o smiselnosti našega priporočila,« so nam odgovorili.
Gre pri PCT-pogoju za nedopusten poseg v človekove pravice?
»Opustitev zahtev po izpolnjevanju pogoja PCT bi lahko pomenila dodatno tveganje za širjenje virusne okužbe, zato varuh načelno ocenjuje, da ne gre za nelegitimen ali nesorazmeren ukrep. Gre za preventivo, ki lahko učinkovito prispeva k nadaljnjemu upadanju števila okuženih. To pa je družbena potreba in zato so takšni ukrepi nujni v demokratični družbi, da se zavaruje človeško zdravje in življenje,« ocenjuje varuh človekovih pravic.
Obdobje, ki smo mu priče, je načelo razpravo o eni temeljnih dilem, koliko je dopustno posegati v človekove pravice in zakaj, pravijo v uradu za človekove pravice.
»Varuh meni, da varovanje zdravja in življenja ljudi velja za temeljno vrednoto v sodobnih družbah. Država ima dolžnost varovati ti dve človekovi pravici in ob tem upoštevati, da mora biti vsak poseg v človekovo pravico ali temeljno svoboščino ustavno dopusten. To pomeni zlasti, da mora biti vsak tovrstni poseg v človekove pravice legitimen in tudi sorazmeren. Ukrep države mora biti glede zasledovanega cilja torej utemeljen tako, da v najmanjši mogoči meri vpliva na pravice in interese z njim prizadetih. Cilj, ki naj bi se ga pri določitvi pogoja PCT zasledovalo, je preprečevanje širjenja nalezljive bolezni. Varuh v zahtevi po izpolnjevanju pogoja PCT vidi predvsem odgovor države na družbeno potrebo po zaščiti zdravja posameznika pa tudi javnega zdravja nasploh. Kot razumemo, izpolnjevanje pogoja PCT ščiti tako tiste, ki so mu podvrženi, kot tudi ostale, ki so izpostavljeni stiku s takim posameznikom«.
