Gozdovi dobili zelen pridih

Po toploti velikonočnih praznikov je Slovenijo v torek zjutraj prešla hladna fronta in prinesla nekaj težko pričakovanih padavin. Občutno se je ohladilo. Meja sneženja se je spuščala, ponekod je v torek zjutraj in zgodaj dopoldne snežilo celo po nižinah. Belino odprtih cvetov sadnega drevja je dopolnila tanka snežna odeja. Najmanj padavin je bilo na Primorskem, in predvsem tam še vedno vztraja velika požarna ogroženost naravnega okolja. Padavine so v torek sredi dneva povsod ponehale, najpozneje v južni Sloveniji, od severa se je začelo jasniti. Pihal je severni do severovzhodni veter, na Primorskem zmerna burja.



Občutno hladneje je bilo. Na velikonočni ponedeljek so bile najvišje dnevne temperature zraka v osrednji Sloveniji med 21 in 23 °C, na vzhodu celo nad 25 °C, torkovo jutro pa je bilo hladno, v Celju 1,6 °C, na mariborskem letališču 0,2 °C, v Murski Soboti 1 °C. Tudi najvišje dnevne temperature zraka v notranjosti Slovenije ostale pod 10 °C. Nato se je razjasnilo, in tam, kjer se je veter umiril, je spet grozila pozeba.

Proti koncu tedna se bo z dotokom toplejšega zraka hitro otoplilo, najvišje temperature bodo znova nad 20 °C pa tudi jutranje ne bodo več pod lediščem.

Klimatologija zadnjih ohladitev

Od konca marca se soočamo z nizom ohladitev: obdobje od 31. marca do 3. aprila so zaznamovala zelo sveža jutra, čez dan pa odstopanje temperature od dolgoletnega povprečja ni bilo tako izrazito. Zaradi suhe zračne mase se je ob odsotnosti vetra zlasti v kotanjah in na ravninah ponoči močno ohladilo. V gorah je bilo razen izjem najhladneje 31. marca, po večini nižinskega sveta pa 1. ali 2. aprila. Ponekod je bilo v obravnavnem obdobju za ta del leta rekordno hladno. Po podatkih klimatologov Arsa je bilo v Murski Soboti 2. aprila najhladnejše aprilsko jutro od sredine 20. stoletja, tudi na mariborskem letališču in v Novem mestu v začetku aprila tako nizke temperature zraka nismo beležili več kot 40 let. Na ljubljanski meteorološki postaji je bilo doslej najhladneje 9. aprila 1956, izmerili so –5,3 °C. V Celju je bila zadnjič minimalna temperatura zraka pod –2 °C v drugi dekadi aprila 2011.

Pokrivajmo rastline

Meteorološko gledano imamo dve vrsti pozeb. Prva bolj prizadene višje lege (po nadmorski višini in relativni višini nad dolino, kotlino) in je posledica vdora mrzle zračne mase (tako je bilo zlasti okoli 23. marca), ko niti ni potrebna močnejša nočna ohladitev, da temperatura pade nekaj stopinj pod ničlo. V takem primeru nekaj metrov razlike v nadmorski višini ni pomemben dejavnik, saj gre običajno za premešano zračno maso. Drugi tip pozebe prizadene nižinske in zatišne lege – to je bilo od 1. do 3. aprila; povezana je z nočnim temperaturnim obratom, ki prinese najhujši mraz mraziščem in preostalim zatišnim legam (Babno Polje, Bloke, Logatec, Letališče JP Ljubljana, Celje, Šmartno pri Slovenj Gradcu). Pri tej vrsti pozebe je zelo pomembna relativna višina nad dnom kotanje – že nekaj metrov više je lahko tudi za 1 °C ali 2 °C topleje, na nekaj deset metrih višinske razlike pa je temperaturna razlika prek 10 °C.



Bolj ko gremo v pomlad, redkejši je prvi in pogostejši drugi tip pozebe, saj prodori hladnega zraka hitro izgubljajo moč, hkrati pa v termalnem pasu že tako ni pričakovati, da bi temperatura aprila padla recimo na –5 °C. V zadnjih dneh so bila tla spet nekoliko toplejša, temperature v setveni globini se gibljejo med 12 in 15 °C (20 °C na Primorskem) podnevi, ponoči se še vedno ohladijo pod 5 °C (10 °C na Primorskem). Ob ohladitvi sadike, ki smo jih že posadili, ob kritičnih razmerah prekrijmo, da jih bomo obvarovali pred škodljivim vplivom mraza.

Dež navlažil tla

Do torkovega jutra so bila kmetijska tla po vsej državi izsušena. Na Primorskem že ves mesec ni deževalo, drugod je padlo od 7 mm na severovzhodu do okoli 20 mm v osrednji Sloveniji. Še posebno izsušen je površinski, setveni sloj tal. Zato zalivajmo sadike, če smo jih že posadili, vode pa ne pozabimo dodajati niti setvam zelenjadnic. Kratkotrajno obdobje dežja ne bo prineslo bistvenega izboljšanja stanja, obeti za dež pa so boljši za naslednjih 10 dni, ko nas čaka malo obilnejša pošiljka, med 20 in 50 mm.

Toplota preteklih dni in nekaj vlage sta povzročili, da so se intezivirali zeleni odtenki narave. Dež je spral prah in navlažil presušena tla. Gozdovi so dobili zelen pridih, saj je olistala bukev. V vetru so se pred dežjem vrtinčili luskolisti in dali prostor mladim zelenim listom. V objemu bukev se ponekod bohotijo cvetovi divje češnje.