Gradbinci in peki skubli državo

Ko so se kriminalisti pred leti začeli ukvarjati z nekaterimi gradbinci in peki s koreninami na Kosovu, niso niti slutili, da bodo dosegli svojevrsten rekord. Skupno kar 1864 kaznivih dejanj so našteli po zaključku preiskave.

Milijonska škoda

Ni pa veliko število kaznivih dejanj edini presežek te preiskave, tudi škoda, ki jo je peterica iznajdljivih poslovnežev (štirje z območja Krškega in eden z novomeškega konca) povzročila drugim podjetjem, bankam in državni malhi, se šteje v milijonih. Več kot 8,2 milijona, je razkril Dragan Obolnar, vodja oddelka za poslovni in javni sektor z uprave kriminalistične policije.
Med glavnimi akterji sta bila po naših zanesljivih informacijah gradbeno podjetje Timi iz Krškega, katerega direktor je Agim Krasniqi, ter Saramati Adem, d. o. o., istoimenskega direktorja, prav tako iz Krškega. Že bežen pogled v poslovnem registru obeh družb jasno pokaže, da sta imela v zadnjih letih več zaprtih bančnih računov.

Obolnar je pojasnil tudi, da je šlo za izvrševanje specifičnih kaznivih dejanj, zelo dobra organizacija in sistematično delo storilcev pa sta kriminalistom preiskavo močno oteževala. Prevarantski podjetniki so imeli celo dvojno vodenje evidence dokumentacije za delavce, ena je bila realna, druga za potrebe morebitnega nadzora.


S tem pa se preiskava prevali že v drugi del, torej ne obsega več izključno gospodarske kriminalitete. Med brskanjem po sumih kaznivih dejanj so novomeški kriminalisti naleteli še na nezakonito združevanje družin.

France Božičnik, vodja sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Novo mesto, je glede tega pojasnil, da so dejanja opravljali zaposleni (v večini državljani Kosova) ob pomoči delodajalcev na način, da so na upravne enote podajali vloge za združitev družine in navajali lažne podatke o svojih prejemkih, da so zadostili pogojem za dosego cenzusa potrebnih prihodkov za preživljanje družinskih članov.

Po pridobitvi dovoljenj za svoje družinske člane so na podlagi realnih prihodkov začeli koristiti socialne transferje, ki so na voljo v Sloveniji. Državljani Kosova so bili po večini zaposleni v gradbeništvu in pekarnah. V tem delu so kriminalisti odkrili 62 vlagateljev za združitev družine in socialnih transferjev ter podali kazenske ovadbe za 1098 kaznivih dejanj. V preiskavi so pridobivali podatke in dokumentacijo, zbirali obvestila, pridobivali bančne podatke in tako dalje, opravili so več kot 30 hišnih preiskav pri različnih delodajalcih in v računovodskih družbah, ki so za delodajalce opravljale računovodske storitve.

Del prejemkov nazaj šefom

Pregled dokumentacije in zaslišanja osumljencev so navrgli še podatek, da so morali delavci del socialnih transferjev delodajalcem vrniti kot protiuslugo za prirejene dokumente, s pomočjo katerih so prišli do nezakonito pridobljenega državnega denarja. Delodajalci so izkoriščali še epidemijo in pridobivali sredstva iz protikoronskega paketa, češ da so bili delavci na čakanju, a so dejansko delali.


Kako premišljeno so se lotili nečednosti, pove podatek, da so goljufali tudi pri plačilnih listah. Ker so bili delavci premalo plačani, so delodajalci priredili plačilne liste, s tem pa omogočili, da so delavci iz matične domovine lahko v Slovenijo pripeljali še druge člane družine. Ko so prek pristojnih centrov za socialno delo prišli še do socialnih transferjev, je bil nezakonit krog poslov sklenjen. Na policiji pravijo, da so takšnih primerov sicer vajeni, a je šlo v tem primeru res za specifiko in dobro organiziranost. Vsem, ki bi še lahko prišli na podobno idejo, pa sporočajo, da bodo na takšno prakso še naprej pozorni.