GRAD
Grajski Friderik premagal strašnega zmaja
Oblegano turistično točko radi obiščejo tudi domačini. Na Ljubljanskem gradu veliko brezplačnih doživetij.
Odpri galerijo
Lani so doživeli rekorden obisk, in sicer več kot milijon tristo tisoč obiskovalcev.
LJUBLJANA – Te dni se začenja najhujše obleganje Ljubljanskega gradu vseh časov njegove dolge zgodovine. Streha naše prestolnice je v zadnjih letih postala najbolj obiskana turistična točka v državi, obisk pa se zadnja leta samo še povečuje in že šest let presega milijon ljudi na leto.
Okoli 50 zaposlenih dela v treh izmenah, vzpenjača obratuje brez prestanka, reke ljudi se valijo na grajsko vzpetino. Števec obiska je lani zabeležil kar 1,316.339 obiskovalcev, v najlepših dneh njihovo število preseže 9000! Večino sestavljajo tujci, največ iz Italije, Velike Britanije, Združenih držav Amerike, Nemčije in Koreje, v letu 2018 so zabeležili »le« 27 odstotkov domačih obiskovalcev.
Kako jim uspeva krotiti tako veliko množico ljudi in poskrbeti, da so zadovoljni ter da ni prevelikih zastojev? O tem povprašamo tiskovno predstavnico Zavoda Ljubljanski grad Janjo Rozman. Pove nam, da obisk zadnjih šest let samo še narašča, vendar je ta silna množica ljudi za zdaj povsem obvladljiva.
»Največji zastoji so ob vrhuncih poletne sezone spodaj pri vstopu na vzpenjačo, ko je treba včasih malo dlje počakati, a potem se ljudje nekako porazdelijo. Poleg tega nam uspe regulirati množico tako, da se dogovarjamo z agencijami in šolami za ure obiska turističnih in šolskih skupin, da vsi ne pridejo naenkrat. Poleg tega naša vzpenjača ne dela po urniku, ampak nenehno, uvajamo pa tudi ukrepe za hitrejše polnjenje kabin in posodabljamo čitalce vstopnin, da gre vse skupaj hitreje.«
Glede na to, da se na najbolj obremenjenih turističnih območjih po svetu že sprejemajo omejitve obiska, ali morda tudi na Ljubljanskem gradu razmišljajo o kakšnih ukrepih in omejitvah? Janja Rozman pravi, da v tem trenutku za to še ni potrebe, saj kratkoročni ukrepi popolnoma zadostujejo. »Seveda bi bilo treba v primeru, da bi se trend močno povečanega obiska kar nadaljeval, razmišljati o širših ukrepih, in to ne samo na območju Ljubljanskega gradu, ampak verjetno vse Slovenije,« je še razložila.
Kljub prevladi tujcev imajo tudi domačini na Ljubljanskem gradu kaj videti in doživeti! Ni samo stavba, polna zgodovine, ampak z okoli 500 prireditvami in dogodki na leto nekakšna dnevna soba za Ljubljančane in Ljubljančanke, družabno, kulturno in gastronomsko stičišče.
»Gastronomija in vino sta zadnje čase v trendu in mi imamo pri nas chefa Igorja Jagodica in svojo vinsko zgodbo, ki se prek najstarejše trte na dvorišču nadaljuje do grajskega vinograda, kmalu pa bomo odprli tudi grajsko vinoteko,« pripoveduje Rozmanova. V njej bodo vina z vseh koncev Slovenije, predvidenih je domala tisoč raznovrstnih etiket, še posebno se vsi veselijo prve letine domačega proizvoda – rdečegrajca in belpina, narejena iz trt v grajskem vinogradu na južnem pobočju grajskega hriba. Tri leta stara trta, ki je lani doživela prvo trgatev, letos pa jih na gradu čaka tudi prvo ustekleničenje, je obrodila toliko, da bodo napolnili po dvesto steklenic vsake sorte.
Eno od bolj presenetljivih odkritij ob obisku Ljubljanskega gradu je, da je strašnega ljubljanskega zmaja, tisočletni simbol prestolnice, nedavno premagala prebrisana podgana z imenom Friderik, in zavladala grajskemu hribu. Gre za novo ustvarjeno zgodbo o podgancu Frideriku, imenovanem po habsburškem cesarju Frideriku III., ki je na temeljih stare trdnjave zgradil novo.
Po besedah Janje Rozman so se za nov simbol odločili zato, ker menijo, da bolje predstavlja ljubljansko graščino kot strašni zmaj, poleg tega so hoteli imeti na gradu svojo zgodbo, ki se navezuje na grajsko preteklost, in to odlično simbolizira podganec Friderik, ki se že 500 let ves čas mudi po grajskih kleteh, ječah in temnih kotih ter srka vso zgodovino, ki ji je priča. »Grad nikoli ni bil namenjen bivanju, ampak je imel ves čas obrambno funkcijo, v njem so bivali vojaki in kaznjenci.
Friderik pa razkriva to nekoliko temačno zgodovino, in čeprav podgane niso zelo priljubljene med ljudmi, se je tale naš dobrodušni Friderik prav lepo prijel in je ljudem zelo simpatičen,« pripoveduje Rozmanova. Friderika je mogoče najti in kupiti na številnih izdelkih v na novoodprti Grajski trgovini.
Grajska vstopnica znaša 10 evrov, z vključeno vzpenjačo pa 13 evrov, a mnoga doživetja so na voljo brezplačno. Velja za vstop na razgledni stolp, virtualni ogled gradu ter vstop v Lutkovni muzej in ogled stalne razstave Slovenska zgodovina, brezplačno pa lahko vstopamo na grajsko dvorišče z razgledno teraso, v grajsko kapelico in v Peterokotni stolp, v katerem je trenutno razstava Jelke Reichman, pa tudi dve zelo zanimivi stalni postavitvi, in sicer Grajsko orožje v Erazmovem stolpu ter stalna postavitev Kaznilnica.
Z obiskom Ljubljanskega gradu se zelo dobro spoznamo z zgodovino Slovenije.
Za zdaj še ne bo omejitev
Kako jim uspeva krotiti tako veliko množico ljudi in poskrbeti, da so zadovoljni ter da ni prevelikih zastojev? O tem povprašamo tiskovno predstavnico Zavoda Ljubljanski grad Janjo Rozman. Pove nam, da obisk zadnjih šest let samo še narašča, vendar je ta silna množica ljudi za zdaj povsem obvladljiva.
Tiskovna predstavnica zavoda Ljubljanski grad Janja Rozman
Dobrodušna grajska podgana Friderik je nadomestila strašnega zmaja. FOTOGRAFIJE: Igor Mali
V pričakovanju prvega rdečegrajca
Kljub prevladi tujcev imajo tudi domačini na Ljubljanskem gradu kaj videti in doživeti! Ni samo stavba, polna zgodovine, ampak z okoli 500 prireditvami in dogodki na leto nekakšna dnevna soba za Ljubljančane in Ljubljančanke, družabno, kulturno in gastronomsko stičišče.
Legenda o ljubljanskem zmaju
Pred mnogimi leti je zmaj postal prava nočna mora Ljubljančanov in Ljubljančank, saj je vsako leto zahteval zase po eno devico. Ko je bila na vrsti županova hči, je župan objavil razglas, da bo tisti pogumni vitez, ki bo premagal zmaja in tako odrešil Ljubljano, dobil njegovo hčer za ženo. Na velikem belem konju je prišel vitez Jurij in zapičil svojo sulico v zmaja, v tistem trenutku se je odprla zemlja in ga pogoltnila. Na mestu, kjer se je za vedno vdrl v zemljo, danes stoji kapela svetega Jurija, znano pa je tudi, da se Jurij ni hotel odreči svojemu viteškemu življenju in kljub zmagi ni vzel županove hčerke za ženo.
Pred mnogimi leti je zmaj postal prava nočna mora Ljubljančanov in Ljubljančank, saj je vsako leto zahteval zase po eno devico. Ko je bila na vrsti županova hči, je župan objavil razglas, da bo tisti pogumni vitez, ki bo premagal zmaja in tako odrešil Ljubljano, dobil njegovo hčer za ženo. Na velikem belem konju je prišel vitez Jurij in zapičil svojo sulico v zmaja, v tistem trenutku se je odprla zemlja in ga pogoltnila. Na mestu, kjer se je za vedno vdrl v zemljo, danes stoji kapela svetega Jurija, znano pa je tudi, da se Jurij ni hotel odreči svojemu viteškemu življenju in kljub zmagi ni vzel županove hčerke za ženo.
»Gastronomija in vino sta zadnje čase v trendu in mi imamo pri nas chefa Igorja Jagodica in svojo vinsko zgodbo, ki se prek najstarejše trte na dvorišču nadaljuje do grajskega vinograda, kmalu pa bomo odprli tudi grajsko vinoteko,« pripoveduje Rozmanova. V njej bodo vina z vseh koncev Slovenije, predvidenih je domala tisoč raznovrstnih etiket, še posebno se vsi veselijo prve letine domačega proizvoda – rdečegrajca in belpina, narejena iz trt v grajskem vinogradu na južnem pobočju grajskega hriba. Tri leta stara trta, ki je lani doživela prvo trgatev, letos pa jih na gradu čaka tudi prvo ustekleničenje, je obrodila toliko, da bodo napolnili po dvesto steklenic vsake sorte.
Eno od bolj presenetljivih odkritij ob obisku Ljubljanskega gradu je, da je strašnega ljubljanskega zmaja, tisočletni simbol prestolnice, nedavno premagala prebrisana podgana z imenom Friderik, in zavladala grajskemu hribu. Gre za novo ustvarjeno zgodbo o podgancu Frideriku, imenovanem po habsburškem cesarju Frideriku III., ki je na temeljih stare trdnjave zgradil novo.
Po besedah Janje Rozman so se za nov simbol odločili zato, ker menijo, da bolje predstavlja ljubljansko graščino kot strašni zmaj, poleg tega so hoteli imeti na gradu svojo zgodbo, ki se navezuje na grajsko preteklost, in to odlično simbolizira podganec Friderik, ki se že 500 let ves čas mudi po grajskih kleteh, ječah in temnih kotih ter srka vso zgodovino, ki ji je priča. »Grad nikoli ni bil namenjen bivanju, ampak je imel ves čas obrambno funkcijo, v njem so bivali vojaki in kaznjenci.
Rekord na vzpenjači
Tudi vzpenjača obratuje s polno zmogljivostjo. V lanskem letu je prepeljala rekordno število ljudi – kar 538.903 potnike, število se je od začetka obratovanja leta 2007 podvojilo. V vseh letih jih je vzpenjača prepeljala že 4,103.736, 15. avgusta 2018 je s 3670 prepeljanimi potniki dosegla dnevni rekord.
Tudi vzpenjača obratuje s polno zmogljivostjo. V lanskem letu je prepeljala rekordno število ljudi – kar 538.903 potnike, število se je od začetka obratovanja leta 2007 podvojilo. V vseh letih jih je vzpenjača prepeljala že 4,103.736, 15. avgusta 2018 je s 3670 prepeljanimi potniki dosegla dnevni rekord.
Friderik pa razkriva to nekoliko temačno zgodovino, in čeprav podgane niso zelo priljubljene med ljudmi, se je tale naš dobrodušni Friderik prav lepo prijel in je ljudem zelo simpatičen,« pripoveduje Rozmanova. Friderika je mogoče najti in kupiti na številnih izdelkih v na novoodprti Grajski trgovini.
Grajska doživetja
Grajska vstopnica znaša 10 evrov, z vključeno vzpenjačo pa 13 evrov, a mnoga doživetja so na voljo brezplačno. Velja za vstop na razgledni stolp, virtualni ogled gradu ter vstop v Lutkovni muzej in ogled stalne razstave Slovenska zgodovina, brezplačno pa lahko vstopamo na grajsko dvorišče z razgledno teraso, v grajsko kapelico in v Peterokotni stolp, v katerem je trenutno razstava Jelke Reichman, pa tudi dve zelo zanimivi stalni postavitvi, in sicer Grajsko orožje v Erazmovem stolpu ter stalna postavitev Kaznilnica.
