GOSTOVANJE

Grdi raček iz Sevnice v Ameriko

Grajsko lutkovno gledališče tri tedne potovalo po ZDA. S pravljico in delavnico privabili 1500 otrok.
Fotografija: Gostiteljica Marija Sedmak s svojimi učenci slovenske šole v Clevelandu na odprtju likovne razstave Lutkar
Odpri galerijo
Gostiteljica Marija Sedmak s svojimi učenci slovenske šole v Clevelandu na odprtju likovne razstave Lutkar

SEVNICA – Člani Grajskega lutkovnega gledališča in Zavoda Lutkart iz Sevnice so se vrnili z gostovanja po Združenih državah Amerike s predstavo Grdi raček Hansa Christiana Andersena. Letalo iz Benetk je Bernarda, Snježano, Tanjo, Leo in Jurija poneslo proti Chicagu, od koder so se z avtomobilom odpravili v Lemont, kjer živi kar veliko slovenskih izseljencev.
Predstava Grdi raček na British International School of Washington FOTOGRAFIJE: Bernard Pungerčič
Predstava Grdi raček na British International School of Washington FOTOGRAFIJE: Bernard Pungerčič

Kot nam je povedal lutkovni pedagog Bernard Pungerčič, so se nastanili v St. Mary's Retreat House, kjer so pripravili angleško različico predstave. »Po začetnih okornostih smo se v par dneh kar ujeli in predstavo tudi tehnično dobro pripravili.« Luči, naprave za izdelavo snega, orodja in rekvizitov pač niso vlekli s seboj na letalo.

Tako so imeli 19. oktobra že prvo predstavo v angleščini, ki jo je obiskala množica otrok. Med njimi tudi potomci naših izseljencev, zato so dve dejanji odigrali v slovenščini. Po tednu dni so se poslovili od Johna Vidmarja, ki vodi St. Mary's Retreat House v Lemontu v predmestju Chicaga, in se s polnim kombijem opreme odpravili iz zvezne države Illinois do Clevelanda v zvezni državi Ohio.
Tanja Gruden, Snježana, Lea in Bernard Pungerčič pred plakatom za predstavo Grdi raček v St. Mary Parish Hall v Pittsburghu.
Tanja Gruden, Snježana, Lea in Bernard Pungerčič pred plakatom za predstavo Grdi raček v St. Mary Parish Hall v Pittsburghu.

Presenetila jih je neskončna ravnina med polji in gozdovi, ki so izginjala za obzorjem na vseh straneh neba. Tu in tam je videti kmetije, grajene v značilnem ameriškem slogu, obdane z več velikimi gospodarskimi poslopji, ker imajo kmetje večinoma zelo velike farme, tudi z več sto hektarji rodovitne zemlje, prevladuje koruza.

»Peljali smo se skozi deželo amišev (verska sekta, op. p.) in jih videli obdelovali polja še s konjskimi vpregami kakor na Divjem zahodu. Za njih sta se življenjski slog in tehnološki razvoj ustavila pred najmanj sto leti.«
V Clevelandu, za ameriške razmere srednje velikem mestu ob Eriejskem jezeru, so bivali pri Mariji Sedmak, ki je gonilna sila ohranjanja slovenskega jezika in kulture v tem tudi zelo slovenskem mestu.
Snježana je navdušila malčke v Atlas Theatre v Washingtonu.
Snježana je navdušila malčke v Atlas Theatre v Washingtonu.

»Zelo sposobna in marljiva Slovenka, socialna delavka, frizerka in še kaj, je nepogrešljiva na katoliški šoli kot učiteljica slovenščine, poleg tega pa mati sedmih otrok, ki imajo že svoje družine. Prav z njo smo se več mesecev dogovarjali in usklajevali termine naših nastopov,« pove Pungerčič.

V Slovenskem katoliškem kulturnem centru in šoli, ki ga vodi župnik John Kumše, so našim rojakom pripravili tudi likovno razstavo izbora slik naših večletnih grajskih lutkovno-slikarskih kolonij Lutkart, ki so jih ustvarili učenci osnovnih šol v Sloveniji.


Z obiskom našega kulturnega srečanja, predstave in razstave jih je počastila tudi generalna konzulka v Clevelandu Alenka Jerak. Lutkovno predstavo Grdi raček so zaigrali pred polno dvorano obiskovalcev. Sledilo je prijetno druženje s tamkaj živečimi Slovenci. Naslednji dan so izseljenci pripeljali svoje otroke na delavnico izdelovanja lutk na palici.
Naslednja postaja je bil Pittsburgh, kjer so jih rojaki pričakali z zabavo in plesom v maskah – ob country glasbi so praznovali Halloween, noč čarovnic.

Na predstavo naših lutkarjev so prišli rojaki vseh generacij, dvorana je bila nabito polna in Grdi raček jih je pritegnil tako močno, da so začeli razmišljati o ustanovitvi lastnega lutkovnega gledališča. Zadnji postanek je imela skupina v Washingtonu z dvema predstavama, od koder so poleteli domov.


Druga generacija naših izseljencev še govori slovensko, tretja se mora jezika že učiti. A kot kaže, je odnos do izvorne domovine še vedno tako močan, da naš jezik v Ameriki ne bo kar tako izginil. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije