BOLEČA IZGUBA
Gregor in Nina po smrti: Ko moraš otroka odpeljati v hladilnico in ga tam pustiti
Spregovorila sta o problematiki redkih boleznih in spopadanju z izgubo svojega sina.
Odpri galerijo
LJUBLJANA – Smrt otroka je nekaj najhujšega, kar lahko doleti starše. Nina in Gregor Bezenšek sta o svoji strašni izkušnji spregovorila za oddajo Tednik. »Otroka izgubiti ... ko ga mati drži v svojem naročju, ko se poslovi. In ko moraš otroka odpeljati v hladilnico in ga tam pustiti. To je šok ... Se posloviti in potem zapreti vrata. In seveda ta čas, ko otroka ni več, še preživeti,« je s solzami dejal oče Vilijema Julijana, ki je boj z redko neozdravljivo boleznijo izgubil pred dvema mesecema. Diagnozo so mu postavili, ko je bil star eno leto, umrl je pri dveh letih.
Nina in Gregor sta ob tem opozorila na pomanjkljivosti v sistemu skrbi za umirajoče in otroke z redkimi boleznimi. Ko so sinu postavili diagnozo in ga odpustili iz bolnišnice, družina ni dobila nikakršnih navodil, kako z njim ravnati. »Povedali so, da se utegnejo pojaviti znaki epileptičnih napadov, bronhiolitis itd. /.../ Imel je tudi do 50 epileptičnih napadov, ni več videl. V enem mesecu in pol se nama je svet sesul. Paliativne oskrbe, ki bi jo potrebovala, nisva dobila. Ta bi morala staršem dati občutek, da z otrokom nisi sam, zdravstvo pa bi ti moralo priskrbeti potrebne aparate. Šele po enem mesecu sva izvedela, da potrebujemo denimo respirator za nos.«
Vsi skupaj so doživeli kar nekaj neprijetnih situacij. Med drugim sta Nina in Gregor razkrila, kako nečloveško in brez občutka je bila družina mnogokrat obravnavana pri raznih zdravstvenih komisijah in zdravstvenih izvedencih. Več v prispevku spodaj ...
Nina in Gregor sta ob tem opozorila na pomanjkljivosti v sistemu skrbi za umirajoče in otroke z redkimi boleznimi. Ko so sinu postavili diagnozo in ga odpustili iz bolnišnice, družina ni dobila nikakršnih navodil, kako z njim ravnati. »Povedali so, da se utegnejo pojaviti znaki epileptičnih napadov, bronhiolitis itd. /.../ Imel je tudi do 50 epileptičnih napadov, ni več videl. V enem mesecu in pol se nama je svet sesul. Paliativne oskrbe, ki bi jo potrebovala, nisva dobila. Ta bi morala staršem dati občutek, da z otrokom nisi sam, zdravstvo pa bi ti moralo priskrbeti potrebne aparate. Šele po enem mesecu sva izvedela, da potrebujemo denimo respirator za nos.«
Vsi skupaj so doživeli kar nekaj neprijetnih situacij. Med drugim sta Nina in Gregor razkrila, kako nečloveško in brez občutka je bila družina mnogokrat obravnavana pri raznih zdravstvenih komisijah in zdravstvenih izvedencih. Več v prispevku spodaj ...