Gregor Starc: Država je v epidemiji žrtvovala otroke! Takšni so rezultati
»Na žalost se srečujemo pri temi, ki nam je ni uspelo razrešiti. Še vedno nismo našli pravih odgovorov na to, kaj narediti. No, odgovore sicer imamo, a stvari se v praksi odvijajo prepočasi. Trenutno imamo podatke za približno 60 odstotkov otrok, in to so številke, na podlagi katerih lahko govorimo,« je v začetku novinarske konference, na kateri so predstavili najnovejše rezultate meritev športnovzgojnega kartona, dejal Gregor Starc.
Analiza podatkov je dala rezultate, ki strokovnjake skrbijo. Starc je dejal, da je korona naredila svoje, da je po odprtju šol sicer prišlo do izboljšanja, a se je trend upočasnil, kar kaže, da smo dosegli plato, ker otroci niso dobili spodbude s strani sistema, v katerem se šolajo. »Ni nam uspelo uveljaviti rešitev, ki bi otrokom omogočile več gibanja. Mnogim otrokom, ki so zdrsnili zelo globoko, se ni uspelo pobrati. Manj kot 40 odstotkov otrok se je spravilo na predhodno raven, več kot 60 odstotkov pa ne. To se kaže tudi na drugih ravneh, na psihični ravni. Nujno je, da bi tem otrokom pomagali. Otrok z izjemnim potencialom, ki bi lahko bili vrhunski športniki, je bistveno manj.«
Glede maščevja je Starc dejal, da se je indeks telesne mase sicer normaliziral in je na podobni ravni kot pred pandemijo, a se kaže, da ni šla vzporedno z gibalno učinkovitostjo, kar kaže, da svojo maso regulirajo na napačen način. To kaže na to, da preveč govorimo o debelosti in premalo o gibanju.
Ugotovili so tudi, da so otroci med korono začeli bistveno hitreje rasti. »Kar se tiče gibanja, imamo težavo. Otroci so manj gibljivi, kar kaže na to, da so bolj napeti, da so zaradi duševnih stisk zakrčeni in pod prevelikim stresom.«
Starc je dejal še, da se delo v šolah ni prilagodilo novemu stanju otrok. Pravi, da učitelji delajo na isti način, kot so delali pred korono. Meni, da bi moralo biti manj nalog, da bi morali znižati kriterije, saj se kaže, da so otroci počasnejši, da je upadla koordinacija in šepa njihova vzdržljivost.
Kritičen do šolskega sistema
Starc pravi, da učiteljice na predmetni stopnji potrebujejo pomoč in da razredne učiteljice pogosto niso kos celemu razredu. Starc se zavzema, da bi uvedli uro športa na dan in da to uro športa prevzame športni pedagog skupaj z učiteljico.
»Gibalna učinkovitost danes je na ravni leta 2011. Delež nizko gibalno učinkovitih je nad ravnjo pred korono, delež visoko gibalno učinkovitih pa pod njo.« Starc še poziva učitelje in šole, naj se šolsko delo in utrjevanje snovi preneseta v šole in se ne prenašata na starše in da bi otroci imeli več prostega časa. Meni, da sta šolski in učni sistem prezahtevna.
»V koronačasu so bili otroci branik zdravstva. Država je žrtvovala otroke. Med epidemijo je zaprla šole zato, da otroci niso širili okužb. Pričakoval bi, da bomo pošteni do otrok in da začne ministrstvo za zdravje vlagati v otroke in v otroški šport. Ima dolg do otrok, ki ga mora poplačati,« je še bil kritičen Starc.
Nad podatki, ki jih je nanizal Starc, je bila zgrožena tudi pediatrinja Anita Jager Friškovec, ki je povedala, da si sekcija za pediatrijo že dlje časa prizadeva, da ministrstvo za zdravje ustanovi medresorsko skupino, ki bi si prizadevala za izboljšanje stanja. Kritična je bila do tega, da odločevalci ne vložijo več sredstev v otroke.
Starc je bil kritičen do digitalizacije šolstva in digitalnega opismenjevanja. Dejal je, da bi bilo treba še dodatno omejiti zaslonski čas v razredu. Meni, da je v ozadju tega propagiranja le želja po zaslužku in nič drugega. »Če kdo, lahko otroci učijo učitelje o digitalizaciji, in ne obratno.«
Pediatrinja in Starc sta dejala, da bi morali otroci čim več časa preživeti zunaj, v naravi.
