DOBRO JE VEDETI
Greste na dopust? Preberite, česa vam delodajalec ne more prepovedati
Nadomestilo le v primeru višje sile.
Odpri galerijo
FOTO: Pixbay
Delodajalec zaposlenemu ne more prepovedati odhoda iz države, vendar pa bodo do nadomestila zaradi karantene ob vrnitvi upravičeni le, če ta ni bila uveljavljena že pred odhodom. Če bodo odšli na dopust v državo, ki ni na t. i. rdečem seznamu in bo tja umeščena v času dopusta, potem bodo zaradi višje sile upravičeni do 50-odstotnega nadomestila.
Mediji so v preteklih dneh poročali, da so nekatera podjetja zaposlene obvestila, da tudi v času koriščenja letnega dopusta ne smejo zapustiti države zaradi možnosti, da bi bila ob vrnitvi zaradi epidemije covida 19 zanje uvedena karantena in zato ne bi mogli opravljati dela. Na to so se odzvali na ministrstvu za delo, kjer so pojasnili, da takšna obvestila »nimajo neposrednega delovnopravnega učinka«.
»Delavec, pri katerem je podana višja sila in zaradi katere ne more opravljati dela oziroma je odsoten z dela, je upravičen do odsotnosti z dela in mu pripada nadomestilo plače,« so pojasnili na ministrstvu za delu. Če je torej zaposleni opravičeno odsoten z dela, mu v skladu z veljavno zakonodajo pripada nadomestilo plače v višini 50 odstotkov plače, do katere bi bil sicer upravičen, vendar ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače. Te stroške krije delodajalec.
Če pa so bili že pred odhodom delavca v določeno tujo državo v veljavi predpisi, da se bo ob vrnitvi v Slovenijo odredila karantena, pa delavec ne bo upravičen do odsotnosti z dela zaradi višje sile, saj niso izpolnjeni vsi elementi višje sile, ker dogodek ni bil nepričakovan in bi se mu bilo mogoče izogniti. Po dogovoru z delodajalcem bi nato moral koristiti dopust za ta čas.
O tem je v okviru srečanja ministrov NSi z gospodarstveniki govoril tudi z generalno direktorico Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Sonjo Šmuc. »Če odideš v državo, ki zdaj ni na rdečem seznamu in jo tja umestijo v času dopusta, potem se je zgodila višja sila. V primeru, ko pa odideš zavestno nekam, čeprav veš, da obstajajo karantenski ukrepi, to ne more več veljati za višjo silo,« je pojasnila.
Delodajalci po njenih besedah ne morejo prepovedati odhoda, lahko pa podajo priporočila vlade in Nacionalnega inštituta za javno zdravje, da se izogibamo odhodu v države, kjer obstaja večja verjetnost okužbe, saj se s tem izognemo težavam v zasebnem in poklicnem življenju.
»Hitro se lahko zgodi, da zboli več zaposlenih in so zaprte celotne linije ter je ogrožen obstoj podjetja in delovnih mest, zato se moramo obnašati odgovorno,« je pozvala. GZS pa bo vladi in ministrstvu za delo predlagal, da se nadomestila za čas karantene krijejo iz proračuna in ne od delodajalcev.
Mediji so v preteklih dneh poročali, da so nekatera podjetja zaposlene obvestila, da tudi v času koriščenja letnega dopusta ne smejo zapustiti države zaradi možnosti, da bi bila ob vrnitvi zaradi epidemije covida 19 zanje uvedena karantena in zato ne bi mogli opravljati dela. Na to so se odzvali na ministrstvu za delo, kjer so pojasnili, da takšna obvestila »nimajo neposrednega delovnopravnega učinka«.
»Delavec, pri katerem je podana višja sila in zaradi katere ne more opravljati dela oziroma je odsoten z dela, je upravičen do odsotnosti z dela in mu pripada nadomestilo plače,« so pojasnili na ministrstvu za delu. Če je torej zaposleni opravičeno odsoten z dela, mu v skladu z veljavno zakonodajo pripada nadomestilo plače v višini 50 odstotkov plače, do katere bi bil sicer upravičen, vendar ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače. Te stroške krije delodajalec.
Če pa so bili že pred odhodom delavca v določeno tujo državo v veljavi predpisi, da se bo ob vrnitvi v Slovenijo odredila karantena, pa delavec ne bo upravičen do odsotnosti z dela zaradi višje sile, saj niso izpolnjeni vsi elementi višje sile, ker dogodek ni bil nepričakovan in bi se mu bilo mogoče izogniti. Po dogovoru z delodajalcem bi nato moral koristiti dopust za ta čas.
Vsi nosimo odgovornost za svoja dejanja
»Dopust je urejen tako, da zahteva dogovor med delodajalcem in zaposlenim, zavedati pa se moramo, da vsi nosimo odgovornost za svoja dejanja in prav bi bilo, da obstaja komunikacija tudi o nameravanih odhodih v tvegane rdeče države, saj gre za zavestno odločitev in v večini primerov to ni nujno in neodložljivo,« je o problematiki danes dejal minister za delo Janez Cigler Kralj.O tem je v okviru srečanja ministrov NSi z gospodarstveniki govoril tudi z generalno direktorico Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Sonjo Šmuc. »Če odideš v državo, ki zdaj ni na rdečem seznamu in jo tja umestijo v času dopusta, potem se je zgodila višja sila. V primeru, ko pa odideš zavestno nekam, čeprav veš, da obstajajo karantenski ukrepi, to ne more več veljati za višjo silo,« je pojasnila.
Delodajalci po njenih besedah ne morejo prepovedati odhoda, lahko pa podajo priporočila vlade in Nacionalnega inštituta za javno zdravje, da se izogibamo odhodu v države, kjer obstaja večja verjetnost okužbe, saj se s tem izognemo težavam v zasebnem in poklicnem življenju.
»Hitro se lahko zgodi, da zboli več zaposlenih in so zaprte celotne linije ter je ogrožen obstoj podjetja in delovnih mest, zato se moramo obnašati odgovorno,« je pozvala. GZS pa bo vladi in ministrstvu za delo predlagal, da se nadomestila za čas karantene krijejo iz proračuna in ne od delodajalcev.
