Grozi deveta katastrofalna suša v 20 letih

V torek popoldne se je živo srebro ustavilo pri 36 stopinjah Celzija. Imeli smo občutek, kot da živimo nekje v tropih. Vsak gib je bil odveč. »Že hoja po dveh ramah stopnic mi je vzela sapo,« je povedal priletni možakar, ki nas je opozoril, da je suša na poti.

»Žal so napovedi res slabe in skrb vzbujajoče,« je potrdila agrometeorologinja dr. Andreja Sušnik z Agencije RS za okolje. »V četrtek in petek bodo sicer po Sloveniji plohe, a vodnega primanjkljaja v zemlji ne bodo spremenile.« Nam grozi katastrofalna suša?

Na Goričkem le osem litrov

Vse je odvisno od tega, kaj se bo dogajalo na nebu v naslednjih 14 dneh. Sušnikova pritrjuje, da so ustvarjeni vsi pogoji za resno sušo, ki bi močno prizadela posevke. Pogled na grafe vodne bilance na tako imenovanem sušomeru agencije za okolje je naravnost grozljiv.


V Ljubljani je junija padlo 31 litrov dežja na kvadratni meter. Dolgoletno povprečje v obdobju 1981–2010 je 138 litrov. Kar pomeni, da je prestolnica oz. osrednja Slovenija v juniju dobila komaj četrtino potrebnega dežja.
Še slabšo bilanco imajo na Štajerskem v okolici Maribora in na Ptujskem polju, kjer je padlo le 10 odstotkov običajne količine dežja. Na Goričkem je bilo le pičlih osem litrov dežja, to je komaj pet odstotkov običajnega.


V Novem mestu je junija deževalo le parkrat, a je zaradi vročine vse hitro izhlapelo.

Sušnikova pojasnjuje, da je trenutno najhuje na Goriškem, v osrednji Sloveniji, v Kočevju in na Notranjskem, na Gorenjskem in v Beli krajini. Najbolj alarmantno stanje je pri koruzi, pšenici in zelenjadnicah, in to ne zgolj zaradi minulih vročih dni in pomanjkanja dežja, ampak tudi zaradi sila neugodne spomladanske klime: »Imeli smo najprej toplo zgodnjo pomlad, nato moker maj, da je denimo zamujal mladi krompir, nazadnje pa zelo hladen začetek junija.«

Koruza nima sence

Vsa zelenjava bi v teh dneh preprosto odmrla, če ne bi gospodinje zalivale vrta ali če denimo na Krškem polju večji pridelovalci zelenjave ne bi imeli urejenega namakalnega sistema.


»Zlasti so razmere neugodne za koruzo, ki še ni tako velika, da bi lahko senčila in tako zadrževala vlago v tleh. Hkrati pa še nima razvitih globokih korenin, da bi črpala vodo. Trenutno je izhlapevanje zelo intenzivno, zlasti ker soncu pomaga veter.«
Koruza je velika rastlina, zato potrebuje veliko vode. Slovenska polja niso najbolj primerna za njeno setev, saj so preveč prodnata in sušna. Kmetje ponekod že opažajo zvijanje listov, kar je prvi znak sušnega stresa, po katerem si rastlina ne opomore več.


Na ječmen, ki je v času žetve, suša ne bo vplivala, medtem ko se kmetje bojijo, kaj bo s pšenico, saj je v mlečni zrelosti in naliva zrnje, za kar potrebuje tako sonce kot dež. »Če se bo vročina brez padavin nadaljevala, potem bo pšenica prešla v prisilno dozorevanje, kar pomeni manjša zrnja in slabšo letino,« poudarja Sušnikova. Pšenico je tako rekoč nemogoče namakati, zato so pridelovalci upravičeno v skrbeh.

Mladi krompir je letos zaradi dežja dozorel kakih 14 dni pozneje kot običajno, zdaj pa ga je udarila suša. Krompirjeva plesen zaradi vročine in suše ne predstavlja več nevarnosti, so pa razmere idealne za namnožitev koloradskega hrošča.

Škoda narašča

Kot kažejo meritve in zapisi, so se suše na območju Slovenije redno pojavljale. »Vendar opažamo, da se je vzorec od leta 1990 do danes močno spremenil. Zlasti so suše v vegetacijski dobi vse pogostejše in močnejše. V zadnjih 20 letih smo jih v Sloveniji zabeležili kar osem. Leta 2003, 2013 in še 2017 so bile najhujše v zgodovini. Suša postaja globalno ena od najhujših naravnih nesreč in vpliva na socioekonomski razvoj in na prehransko varnost,« še poudarja Sušnikova.


Tudi škoda zaradi nje je čedalje večja. Največjo, 130 milijonov evrov, smo utrpeli leta 2003. Večji pridelovalci zelenjave že dolgo vedo, da brez namakanja ne bomo pridelali ničesar. Kljub izjemno razviti in učinkoviti tehnologiji, ki niti ni tako zelo draga, se zdi, da se v Sloveniji kar ne moremo odločiti za sodobno kmetovanje.

Pridobivanje soglasij za običajen namakalni sistem, ki pokrije denimo 200 hektarjev, traja desetletja.