RAZISKAVA MED MLADIMI
Grozljivi podatki: psihične stiske mladih Slovencev so velike
Vsak četrti študent razmišlja o samomoru.
Odpri galerijo
89 odstotkov študentov je depresivnih in anksioznih, več je uživanja alkohola in psihoaktivnih snovi. FOTO: Jure Eržen, Delo
Izsledki raziskave NIJZ kažejo na poslabšanje stanja na področju duševnega zdravja med študenti v času epidemije covida 19. Zaskrbljenost nad rezultati, po katerih je skoraj četrtina vprašanih razmišljalo o samomoru, so izrazili tudi v študentskih organizacijah.
Izsledki raziskave za oceno potreb po psihosocialni podpori med epidemijo covida-19, ki so jo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) opravili med novembrom in januarjem, je med drugim pokazala, da je kar 89 odstotkov od skupno 484 vprašanih študentov v zadnjih štirih tednih opazilo motnje razpoloženja, kot sta anksioznost in depresija, slabih 24 odstotkov pa je med psihofizičnimi težavami navedlo tudi samomorilno vedenje.
Med psihofizičnimi težavami, ki jih doživljajo, so študenti izpostavili tesnobo in zaskrbljenost, obup, jezo, nihanje razpoloženja, napade joka, depresijo ter panične napade. Psiholog Tomaž Vec je za Radio Slovenija rezultate omenjene študije opisal kot grozljive in ob tem opozoril: »Vsak četrti študent razmišlja o samomoru. To je podatek, zaradi katerega bi morala država skočiti pokonci in nekaj narediti.«
Na podatke raziskave so se z zaskrbljenostjo odzvali v nekaterih študentskih organizacijah. V Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) tako menijo, da bi morali biti pričujoči rezultati podlaga za korenito spremembo ukrepov za omejevanje širjenja covida 19.
Kot so spomnili na ŠOS, že eno leto na pristojna ministrstva in vlado naslavljajo predloge za reševanje te problematike: »Predvsem gre za izplačilo nadomestila za izpad dohodkov iz študentskega dela ter čimprejšnje odprtje visokošolskih zavodov ter pričetek izvajanja študija v živo.«
Študenti so zato NIJZ in pristojna ministrstva pozvali k zagotovitvi sredstev za izvajanje programov pomoči študentom in drugih mladih z duševnimi težavami in spremembo ukrepov za omejevanje gibanja in zbiranja na način, da bodo mladi te programe lahko tudi uporabljali. V ŠOS so ob tem pristojno ministrstvo pozvali, da nemudoma pristopi k pripravi protokola za izvajanje študija v živo s ciljem takojšnje vrnitve študentov v študijska središča.
V ŠOUM bodo sicer poleg povečanja obsega dela psihološke svetovalnice nemudoma pričeli pripravo projekta samopomoči študentom, so napovedali.
V Mladem forumu SD pa medtem pozivajo k sklicu nujne seje parlamentarnega odbora za zdravstvo na temo duševnih stisk mladih.
Izsledki raziskave za oceno potreb po psihosocialni podpori med epidemijo covida-19, ki so jo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) opravili med novembrom in januarjem, je med drugim pokazala, da je kar 89 odstotkov od skupno 484 vprašanih študentov v zadnjih štirih tednih opazilo motnje razpoloženja, kot sta anksioznost in depresija, slabih 24 odstotkov pa je med psihofizičnimi težavami navedlo tudi samomorilno vedenje.
Med psihofizičnimi težavami, ki jih doživljajo, so študenti izpostavili tesnobo in zaskrbljenost, obup, jezo, nihanje razpoloženja, napade joka, depresijo ter panične napade. Psiholog Tomaž Vec je za Radio Slovenija rezultate omenjene študije opisal kot grozljive in ob tem opozoril: »Vsak četrti študent razmišlja o samomoru. To je podatek, zaradi katerega bi morala država skočiti pokonci in nekaj narediti.«
Študentske organizacije v celotnem času izvajajo podporo študentom, ki se znajdejo v duševni stiski. »Psihološke težave študentov v času epidemije pa presegajo zmožnosti in kapacitete, s katerimi lahko študentske organizacije v običajnih razmerah sicer pomagajo študentom.«
Na podatke raziskave so se z zaskrbljenostjo odzvali v nekaterih študentskih organizacijah. V Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) tako menijo, da bi morali biti pričujoči rezultati podlaga za korenito spremembo ukrepov za omejevanje širjenja covida 19.
Kot so spomnili na ŠOS, že eno leto na pristojna ministrstva in vlado naslavljajo predloge za reševanje te problematike: »Predvsem gre za izplačilo nadomestila za izpad dohodkov iz študentskega dela ter čimprejšnje odprtje visokošolskih zavodov ter pričetek izvajanja študija v živo.«
Poziv odgovornim, naj se študij vrne na fakultete
Študenti so zato NIJZ in pristojna ministrstva pozvali k zagotovitvi sredstev za izvajanje programov pomoči študentom in drugih mladih z duševnimi težavami in spremembo ukrepov za omejevanje gibanja in zbiranja na način, da bodo mladi te programe lahko tudi uporabljali. V ŠOS so ob tem pristojno ministrstvo pozvali, da nemudoma pristopi k pripravi protokola za izvajanje študija v živo s ciljem takojšnje vrnitve študentov v študijska središča.
V Študentski organizaciji Univerze v Mariboru (ŠOUM) opozarjajo, da so težave študentov premalo slišane. »Takoj bomo stopili v stik s pristojnimi institucijami ter tako nemudoma začeli izvajati aktivnosti, ki bodo študentom in dijakom v stiski na voljo. Ne moremo dopustiti, da bi študenti in dijaki v teh trenutkih ostali sami,« so v sporočilu za javnost povzeli besede predsednika ŠOUM Dejana Glazerja.
V ŠOUM bodo sicer poleg povečanja obsega dela psihološke svetovalnice nemudoma pričeli pripravo projekta samopomoči študentom, so napovedali.
V Mladem forumu SD pa medtem pozivajo k sklicu nujne seje parlamentarnega odbora za zdravstvo na temo duševnih stisk mladih.
