VROČE BO!
Grožnje Pahorju in Šarcu: pred Slovenijo katastrofalne spremembe
Bo v Kopru vroče kot v Tunisu?
Odpri galerijo
14. novembra bo v državnem zboru posvet 'Podnebni dogovor.' FOTO: Roman Šipić, Delo
LJUBLJANA – Slovenski raziskovalci, ki proučujejo vreme, podnebje in podnebne spremembe, so na predsednike republike, vlade, DZ in državnega sveta naslovili pismo, v katerem opozarjajo na grožnjo katastrofalnih podnebnih sprememb. Kot so zapisali v pismu, pozivajo k sprejetju takojšnjih ukrepov za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanju nanje.
»Že dolgo opozarjamo na grožnjo katastrofalnih podnebnih sprememb. Nedavni izsledki raziskav kažejo na to, da podnebne spremembe ogrožajo življenja več kot milijarde ljudi, povzročajo množično izumrtje živalskih in rastlinskih vrst ter grozijo z nepopravljivo ekonomsko škodo,« so zapisali. Kljub jasnosti znanstvenih svaril ugotavljajo, da Slovenija spada med tiste članice mednarodne skupnosti, ki ne kažejo pripravljenosti, da bi se na grožnjo odzvale z odločnimi ukrepi. Medtem ko je ponekod v Evropi podnebna in okoljska problematika glavna tema političnih razprav, je pri nas po njihovem še vedno odrinjena na obrobje, kar kaže na to, da se slovenska politika ne zaveda resnosti problema.
Pod težo znanstvenih dejstev čutijo breme moralne odgovornosti, da politične odločevalce, gospodarstvenike, sindikate in širšo slovensko javnost opozorijo na posledice nadaljevanja po poti odlašanja in neukrepanja. Zato so štirje mladi slovenski raziskovalci pripravili »zahtevo slovenskih raziskovalcev za sprejetje takojšnjih ukrepov za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje«.
Pod pismo so se podpisali Žiga Zaplotnik (Univerza v Ljubljani), Lina Boljka (Colorado State University), Nina Črnivec (Ludwig Maximilian University of Munich) in Aljoša Slameršak (Autonomous University of Barcelona).
Zahtevo je do danes podprlo in sooblikovalo več kot 120 slovenskih strokovnjakov – meteorologov, klimatologov, fizikov, kemikov, biologov, geografov – doma in v tujini. V zahtevi poleg opozorila v javno razpravo podajajo tudi niz predlogov in ukrepov za blaženje podnebne krize in prilagajanje nanjo.
Med drugim predlagajo spodbujanje manjše porabe energije in nujna vlaganja v večjo energetsko učinkovitost stavb in brezogljično energetsko infrastrukturo ter spodbujanje večje varčnosti in spremembo ustaljenih vsakodnevnih navad in razvad - prehranskih, potrošniških in potovalnih.
»Vključite podnebno in okoljsko problematiko v obvezen del učnih programov na vseh ravneh izobraževanja. Spodbudite večjo uporabo javnih prevoznih sredstev z vlaganji v železniško infrastrukturo in z višjimi subvencijami za javni prevoz. Uvedite davek na ogljik v okviru zelene davčne reforme, ki bo prihodke od davka v celoti in enakomerno vrnila državljanom kot ogljične dividende,« so navedli.
Opozarjajo na grožnje katastrofalnih podnebnih razmer
»Že dolgo opozarjamo na grožnjo katastrofalnih podnebnih sprememb. Nedavni izsledki raziskav kažejo na to, da podnebne spremembe ogrožajo življenja več kot milijarde ljudi, povzročajo množično izumrtje živalskih in rastlinskih vrst ter grozijo z nepopravljivo ekonomsko škodo,« so zapisali. Kljub jasnosti znanstvenih svaril ugotavljajo, da Slovenija spada med tiste članice mednarodne skupnosti, ki ne kažejo pripravljenosti, da bi se na grožnjo odzvale z odločnimi ukrepi. Medtem ko je ponekod v Evropi podnebna in okoljska problematika glavna tema političnih razprav, je pri nas po njihovem še vedno odrinjena na obrobje, kar kaže na to, da se slovenska politika ne zaveda resnosti problema.
Do konca stoletja naj bi se globalna povprečna temperatura dvignila za 4 stopinje glede na referenčno obdobje 1986–2005, ki je že tako skoraj 1 stopinjo toplejše od predindustrijske dobe. Za lažjo predstavo: povišanje temperature za 5 stopinj je enakovredno premiku proti jugu za skoraj 1000 kilometrov (Iz Ljubljane v Madrid, iz Kopra v Atene, Malago ali Tunis.)
Pod težo znanstvenih dejstev čutijo breme moralne odgovornosti, da politične odločevalce, gospodarstvenike, sindikate in širšo slovensko javnost opozorijo na posledice nadaljevanja po poti odlašanja in neukrepanja. Zato so štirje mladi slovenski raziskovalci pripravili »zahtevo slovenskih raziskovalcev za sprejetje takojšnjih ukrepov za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje«.
Pod pismo so se podpisali Žiga Zaplotnik (Univerza v Ljubljani), Lina Boljka (Colorado State University), Nina Črnivec (Ludwig Maximilian University of Munich) in Aljoša Slameršak (Autonomous University of Barcelona).
Zahtevo je do danes podprlo in sooblikovalo več kot 120 slovenskih strokovnjakov – meteorologov, klimatologov, fizikov, kemikov, biologov, geografov – doma in v tujini. V zahtevi poleg opozorila v javno razpravo podajajo tudi niz predlogov in ukrepov za blaženje podnebne krize in prilagajanje nanjo.
Zaradi posledic podnevnih sprememb bo že do leta 2050 razseljenih od 200 do 250 milijonov podnebnih begunev.
Med drugim predlagajo spodbujanje manjše porabe energije in nujna vlaganja v večjo energetsko učinkovitost stavb in brezogljično energetsko infrastrukturo ter spodbujanje večje varčnosti in spremembo ustaljenih vsakodnevnih navad in razvad - prehranskih, potrošniških in potovalnih.
»Vključite podnebno in okoljsko problematiko v obvezen del učnih programov na vseh ravneh izobraževanja. Spodbudite večjo uporabo javnih prevoznih sredstev z vlaganji v železniško infrastrukturo in z višjimi subvencijami za javni prevoz. Uvedite davek na ogljik v okviru zelene davčne reforme, ki bo prihodke od davka v celoti in enakomerno vrnila državljanom kot ogljične dividende,« so navedli.
