CVETJE IZGINJA
Grozno! Iztrebki na celjskih grobovih, cvetje izginja
Na celjskem mestnem pokopališču srnjad poje rože, za seboj pušča iztrebke.
Odpri galerijo
CELJE – »Zelo sem žalostna in pred spomladanskim urejanjem groba, kjer imam od oktobra lani pokopano sestro, še od prej tudi njenega moža, torej svaka, tam so pokopani tudi sestrina tašča, tast in svakinja, se ukvarjam samo s tem, kaj naj v prihodnjih dneh posadim na grob, da ta ne bo že naslednji dan opustošen,« se priduša naša bralka Urška, ki nas je opozorila na pereč problem na celjskem mestnem pokopališču.
Grobove namreč zelo rade obiskujejo srne, in to ne glede na letni čas, saj so skoraj vsak dan pogrebi in zato na grobovih sveže rože.
»Tisti, ki gredo dva ali tri dni po pogrebu na grob, so čisto iz sebe in ne morejo verjeti očem, ker od rož ostanejo le štrclji,« še pravi bralka. Najhuje bo zdaj v spomladanskih mesecih, ko ljudje začnejo urejati grobove in saditi nanje sveže rože.
»Lani sem posadila mačehe, a so po dveh dneh izginile, krizanteme so bile, kot bi jih kdo postrigel s škarjami, od nageljčkov ali vrtnic so ostala le stebla. Vse, kar je sladko, jim gre še toliko bolj v slast.« Naša sogovornica poudarja, da seveda razume, da morajo tudi živali jesti, zaveda se, da je njihov življenjski prostor vse ožji.
Rože niso poceni, mnoge pa ob tem, da bi na grob dali umetne, spreleti srh. Tudi Urško je, saj je imela njena sestra zelo rada rože. »Tako rada, da bi lahko že rekla, da je zgrešila poklic. A druge rešitve ne vidim, če si želim, da grob ne bo prazen.« Urška ni edina. Da jim srne požrejo vse cvetje, se pritožujejo tudi številni drugi. Nekateri zato na grobove prinašajo cunje, prepojene s smrdljivo tekočino, ki jo dobijo pri lovcih, nekateri so na grobove namestili mreže.
Na pokopališču so zelo pogoste tudi kraje, z grobov izginjajo aranžmaji, sveče, da o vazah in drugih nabožnih predmetih, ki dobijo noge, ne govorimo. »Lani je vnuk dedku in babici na grob prinesel kamenčke in školjke z morja, ker so vsi zelo oboževali morje. A tudi teh čez nekaj dni ni bilo nikjer,« nam še omeni Urška. In nadaljuje: »Oktobra lani smo imeli njen pogreb. Ko sem prišla čez tri dni ponovno na grob, sem opazila, da so v vencih manjkali posamezni cvetovi. Pomislila sem, da jih je kdo izpulil za kakšen šopek. Ko sem prišla ponovno po dveh dneh, jih je bilo še manj, potem pa so ostala le še stebla.
»Občani opozarjajo, da jim srne na grobovih še vedno pojedo cvetje, za seboj pa puščajo iztrebke. Največ škode je ravno v pomladanskih in jesenskih mesecih, še zlasti pa okoli 1. novembra, ko je na grobovih več svežega cvetja,« pritrjujejo na občini, kjer so se obrnili tudi na gospodarja lovske družine ter inšpekcijo za lovstvo in ribištvo. Izvedeli so, da na podlagi zakona o divjadi in lovstvu pokopališče spada v nelovne površine, zato lovci tu nimajo dovoljenja za plenjenje, prav tako je na območju pokopališča prepovedano krmljenje in s tem tudi postavitev krmilnic.
Res pa je, da celjsko mestno pokopališče ni v celoti ograjeno. »Ko smo postavili žičnato ograjo, ki meji na Vrtno in Brezovo ulico, so jo neznanci prerezali s škarjami in spet je nastala škoda,« pravi Mojca Grušovnik iz službe za odnose z javnostjo na celjski občini, kjer so seznanjeni tudi s krajami. O njih podjetje Veking redno obvešča Policijsko upravo Celje, policisti pa občasno opravljajo obhode.
Grobove namreč zelo rade obiskujejo srne, in to ne glede na letni čas, saj so skoraj vsak dan pogrebi in zato na grobovih sveže rože.
Tisti, ki gredo dva ali tri dni po pogrebu na grob, so čisto iz sebe in ne morejo verjeti očem.
»Tisti, ki gredo dva ali tri dni po pogrebu na grob, so čisto iz sebe in ne morejo verjeti očem, ker od rož ostanejo le štrclji,« še pravi bralka. Najhuje bo zdaj v spomladanskih mesecih, ko ljudje začnejo urejati grobove in saditi nanje sveže rože.
»Lani sem posadila mačehe, a so po dveh dneh izginile, krizanteme so bile, kot bi jih kdo postrigel s škarjami, od nageljčkov ali vrtnic so ostala le stebla. Vse, kar je sladko, jim gre še toliko bolj v slast.« Naša sogovornica poudarja, da seveda razume, da morajo tudi živali jesti, zaveda se, da je njihov življenjski prostor vse ožji.
Celjska občina je lani postavila kemično ograjo, a ta še zdaleč ne pomaga.
Rože niso poceni, mnoge pa ob tem, da bi na grob dali umetne, spreleti srh. Tudi Urško je, saj je imela njena sestra zelo rada rože. »Tako rada, da bi lahko že rekla, da je zgrešila poklic. A druge rešitve ne vidim, če si želim, da grob ne bo prazen.« Urška ni edina. Da jim srne požrejo vse cvetje, se pritožujejo tudi številni drugi. Nekateri zato na grobove prinašajo cunje, prepojene s smrdljivo tekočino, ki jo dobijo pri lovcih, nekateri so na grobove namestili mreže.
Na pokopališču so zelo pogoste tudi kraje, z grobov izginjajo aranžmaji, sveče, da o vazah in drugih nabožnih predmetih, ki dobijo noge, ne govorimo. »Lani je vnuk dedku in babici na grob prinesel kamenčke in školjke z morja, ker so vsi zelo oboževali morje. A tudi teh čez nekaj dni ni bilo nikjer,« nam še omeni Urška. In nadaljuje: »Oktobra lani smo imeli njen pogreb. Ko sem prišla čez tri dni ponovno na grob, sem opazila, da so v vencih manjkali posamezni cvetovi. Pomislila sem, da jih je kdo izpulil za kakšen šopek. Ko sem prišla ponovno po dveh dneh, jih je bilo še manj, potem pa so ostala le še stebla.
Lovci nemočni
Na Mestni občini Celje se težav zavedajo, saj se najemniki grobov nenehno pritožujejo. Zato so lani tja, kjer pokopališče ni ograjeno, namestili kemično ograjo, ki naj bi z vonjem odganjala srnjad. Takšna rešitev je bila po mnenju Lovske družine Grmada Celje najboljša in najcenejša. Postavitev je plačala občina, sredstvo za odganjanje srn pa je kupilo podjetje Veking, ki ima koncesijo za opravljanje pogrebnih storitev. A ni kaj dosti pomagalo, zato že iščejo nove rešitve.»Občani opozarjajo, da jim srne na grobovih še vedno pojedo cvetje, za seboj pa puščajo iztrebke. Največ škode je ravno v pomladanskih in jesenskih mesecih, še zlasti pa okoli 1. novembra, ko je na grobovih več svežega cvetja,« pritrjujejo na občini, kjer so se obrnili tudi na gospodarja lovske družine ter inšpekcijo za lovstvo in ribištvo. Izvedeli so, da na podlagi zakona o divjadi in lovstvu pokopališče spada v nelovne površine, zato lovci tu nimajo dovoljenja za plenjenje, prav tako je na območju pokopališča prepovedano krmljenje in s tem tudi postavitev krmilnic.
Res pa je, da celjsko mestno pokopališče ni v celoti ograjeno. »Ko smo postavili žičnato ograjo, ki meji na Vrtno in Brezovo ulico, so jo neznanci prerezali s škarjami in spet je nastala škoda,« pravi Mojca Grušovnik iz službe za odnose z javnostjo na celjski občini, kjer so seznanjeni tudi s krajami. O njih podjetje Veking redno obvešča Policijsko upravo Celje, policisti pa občasno opravljajo obhode.