ZALJUBLJEN V DEŽELE JUGE IN SZ
Gruzijci so Slovenca rešili z vlomom (FOTO)
Več kot tri tedne je Trebanjec Tomaž Gorec že na poti. Zaljubljen je v dežele nekdanje Sovjetske zveze in Jugoslavije.
Odpri galerijo
»Ravno ste me ujeli v Turčiji, v Kapadokiji v kraju Gorome. Imenujejo jo tudi mesečeva dežela,« je povedal dolenjski popotnik Tomaž Gorec, ki se je z avtom odpravil do Gruzije. V teh dneh se počasi vrača domov, na poti pa je že 22 dni. »Za mano je že skoraj 7000 kilometrov, na koncu jih bom prevozil okoli 9000,« javlja Tomaž, ki pove, zakaj se je odpravil ravno v Gruzijo.
»Gruzijci so prijazni, radi pomagajo. Ne delujejo pa na prvo žogo taki. V nasprotju z ljudmi v Bosni in Hercegovini, kjer Slovencu takoj ponudijo pomoč in bi zate naredili vse. Gruzijce prosiš in pomagajo,« naredi primerjavo. Za vse večne čase jim bo hvaležen, da so mu rešili ključe, ki mu jih je uspelo zakleniti v avto! Po ogledu enega od kanjonov se mu je mudilo naprej, a je moralo vse počakati. »Prišel sem do avta in ugotovil, da sem ključe zaklenil. To je bil šok! Na srečo se je to zgodilo na parkirišču, od koder vozijo ljudi na ogled kanjona. Domačini, predvsem so bili šoferji, kakih 20 je bilo, so kar tekmovali, kdo mi bo pomagal. Poizkusili so z vsem. Avto so mi odklenili tako, da so malo nakrenili vrata, da so notri prišli z žico premera 6 milimetrov in odklenili. Seveda sem rešitelje počastil,« pove Tomaž, ki svoje potovanje sklepa v Turčiji.
V Istanbulu je obiskal someščanko, Trebanjko Claro Mevželj, potem pa odhitel domov.
»Še ceneje je bilo v Gruziji, kjer sem za desetdnevni neomejen prenos plačal tri evre,« postreže s podatki. »Potovanje je relativno poceni, čeprav mnogi menijo, da sem zapravil pravo bogastvo, pa to ne drži. Spal sem v sobah, ki so v povprečju stale med 15 in 20 evri. V ceno je vključen zajtrk. Jedel sem dobro, obroki ne stanejo več kot pet evrov, pa vedno se naješ. Gorivo je poceni, v Turčiji po 70 centrov, toči se ga tudi po 64 centov za liter. Nekaj so stale cestnine, zato bo celotno potovanje prišlo manj kot 1500 evrov,« pojasni. »Menim, da bi moral na tako pot vsak. Potuješ sam, razmišljaš o sebi, o življenju, delaš načrte, tako osebne kot poslovne. Predvsem pa imaš dovolj časa za razmislek,« pove Gorec, ki je na dan naredil tudi do 800 kilometrov.
»Priznam, da je vožnja naporna. Morda sem se je celo malce naveličal,« prizna. »Tudi avto se super drži, čeprav ga ne šparam. Kaj vse je moral prestati! Tudi do najvišje ležeče evropske vasi Ušguli, ki je čudovita gorska vasica na nadmorski višini 2150 metrov. Njena značilnost je, da ima veliko stolpov, v katerih so nekoč bivali, ker naj bi se moški bali krvnih in drugačnih maščevanj. Vasica je pravi turistični biser,« zaključi popotnik.
Zaradi vojne v Iran
»O tej deželi sem veliko bral. Pred 15 leti sem dobil idejo, da bi jo obiskal. Hotel sem leta 2008, vendar se je začela petdnevna vojna med Rusijo in Gruzijo, pa sva s prijateljem potem odšla do Irana. Ostala je želja, ki se je letos uresničila. Želel sem tudi v Armenijo, pa sem jo izpustil, saj bi zavoljo opravljenega PCR-testa porabil oz. izgubil skoraj ves dan,« pojasni Tomaž, ki obožuje vse nekdanje države Sovjetske zveze. Bil je v Litvi, Latviji in Estoniji, dvakrat je obiskal Ukrajino. »Gruzija je res nekaj posebnega, še posebno so me očarale gore v Kavkazu. Rad raziskujem kraje, spoznavam ljudi. Tako sem bil tudi v najvišje ležeči evropski vasi Užguli. Tja razvoj počasi pride,« pravi Tomaž, ki mu je na tem koncu pomagalo znanje srbohrvaščine. »V Gruziji se govori tudi rusko in smo se nekako sporazumeli. Pa saj se vedno. Po svetu bi mi bilo lažje, če bi mi šli tuji jeziki, pa mi ne gredo. Morda je tudi to krivo, da zato najraje potujem po Balkanu,« na glas razmišlja Gorec.»Gruzijci so prijazni, radi pomagajo. Ne delujejo pa na prvo žogo taki. V nasprotju z ljudmi v Bosni in Hercegovini, kjer Slovencu takoj ponudijo pomoč in bi zate naredili vse. Gruzijce prosiš in pomagajo,« naredi primerjavo. Za vse večne čase jim bo hvaležen, da so mu rešili ključe, ki mu jih je uspelo zakleniti v avto! Po ogledu enega od kanjonov se mu je mudilo naprej, a je moralo vse počakati. »Prišel sem do avta in ugotovil, da sem ključe zaklenil. To je bil šok! Na srečo se je to zgodilo na parkirišču, od koder vozijo ljudi na ogled kanjona. Domačini, predvsem so bili šoferji, kakih 20 je bilo, so kar tekmovali, kdo mi bo pomagal. Poizkusili so z vsem. Avto so mi odklenili tako, da so malo nakrenili vrata, da so notri prišli z žico premera 6 milimetrov in odklenili. Seveda sem rešitelje počastil,« pove Tomaž, ki svoje potovanje sklepa v Turčiji.
V Istanbulu je obiskal someščanko, Trebanjko Claro Mevželj, potem pa odhitel domov.
Poceni, če se znajdeš
Tomaž je te sorte človek, da o svojih potovanjih piše, še raje pa govori in snema. Tudi za to vsak dan objavlja videopovzetke preteklih 24 ur. Zato potrebuje internet. »Imajo ga povsod in praviloma je dovolj za povprečnega uporabnika, kar pa jaz nisem. Dostikrat se zgodi, da je premalo močan. Rabim ga precej, ker ves videomaterial urejam na spletu s posebnim programom, potem pa objavljam na svojem youtube kanalu. Včasih se je treba ponoči zbuditi in preveriti,« pove Tomaž, ki si je v Turčiji kupil telefonsko kartico domačega operaterja, za 20 gigabajtov prenosa je odštel 16 evrov.»Še ceneje je bilo v Gruziji, kjer sem za desetdnevni neomejen prenos plačal tri evre,« postreže s podatki. »Potovanje je relativno poceni, čeprav mnogi menijo, da sem zapravil pravo bogastvo, pa to ne drži. Spal sem v sobah, ki so v povprečju stale med 15 in 20 evri. V ceno je vključen zajtrk. Jedel sem dobro, obroki ne stanejo več kot pet evrov, pa vedno se naješ. Gorivo je poceni, v Turčiji po 70 centrov, toči se ga tudi po 64 centov za liter. Nekaj so stale cestnine, zato bo celotno potovanje prišlo manj kot 1500 evrov,« pojasni. »Menim, da bi moral na tako pot vsak. Potuješ sam, razmišljaš o sebi, o življenju, delaš načrte, tako osebne kot poslovne. Predvsem pa imaš dovolj časa za razmislek,« pove Gorec, ki je na dan naredil tudi do 800 kilometrov.
»Priznam, da je vožnja naporna. Morda sem se je celo malce naveličal,« prizna. »Tudi avto se super drži, čeprav ga ne šparam. Kaj vse je moral prestati! Tudi do najvišje ležeče evropske vasi Ušguli, ki je čudovita gorska vasica na nadmorski višini 2150 metrov. Njena značilnost je, da ima veliko stolpov, v katerih so nekoč bivali, ker naj bi se moški bali krvnih in drugačnih maščevanj. Vasica je pravi turistični biser,« zaključi popotnik.
Predstavitvene informacije
Komentarji:
13:00
Pomagamo si s paro