H kostanjeviškemu gradu se vrača divji mož (FOTO)

Glas motorne žage je ob našem obisku nekdanjega cistercijanskega samostana, kostanjeviškega gradu, kot mu rečejo domačini, rezal v spokojno tišino, ki jo daje zavetje mogočnih grajskih zidov in prostranih gozdov Gorjancev na robu najmanjšega dolenjskega mesteca, Kostanjevice na Krki.

Kipar Mirko Bratuša iz Ljubljane je zaključeval obdelavo dveh figur, ki nastajata iz mogočnih hrastov, zraslih v bližnjem Krakovskem gozdu, največjem nižinskem poplavnem gozdu pri nas. V teh dneh se namreč zaključuje Mednarodni simpozij kiparjev Forma viva, ki ga v Kostanjevici na Krki organizirajo od leta 1961 in velja za najstarejši še vedno delujoči kiparski simpozij na svetu. Zaključek simpozija, ki letos praznuje častitljivih 60 let, bodo v Galeriji Božidar Jakac zaznamovali v soboto zvečer.

V šestdesetih letih obstoja simpozija je Kostanjevica na Krki gostila 133 kiparjev. Trenutno v Parku skulptur Forma viva stoji 79 skulptur, 14 jih je v Kostanjevici na Krki, ena v parku Term Čatež in ena na Ratežu pri Novem mestu. Letos sta na simpoziju nastali dve novi. »Letos smo se glede na negotove razmere zaradi covida-19 prvič odločili, da ne bomo imeli razpisa za sodelovanje na simpoziju, ampak smo povabili dva umetnika. Za madžarskega kiparja Pétra Gálhidyja smo se odločili, ker doslej še nikoli v Kostanjevici ni ustvarjal kak umetnik z Madžarske,« je dejal Goran Milovanović, direktor Galerije Božidar Jakac.

Gálhidy je predstojnik oddelka za kiparstvo na akademiji v Budimpešti, in ker je imel ob sebi dva pomočnika, mu je uspelo kip, šestmetrsko travno bilko, končati nekoliko prej, zato je nekaj dni pred zaključkom simpozija izkoristil za ogled naše domovine. Da so se v Galeriji Božidar Jakac odločili, da k ustvarjanju v dolenjske Benetke povabijo Mirka Bratušo, pa tudi ni naključje. Ljubljančan je leta 2010 že razstavljal v tukajšnji galeriji, s kostanjeviško je pred desetletjem sodeloval tudi na Beneškem bienalu.
Tokrat pod njegovimi spretnimi rokami nastajata dve skulpturi, ki ju bo umestil na baročno pročelje nekdanje samostanske cerkve, navezujeta pa se na legendo o ustanovitvi kostanjeviškega samostana.

»Gre za figuri dveh ključnih ustanoviteljev samostana vojvode Bernarda Spanheima in divjega moža (ta je zapičil palico in pokazal, kje naj ga postavijo, op. p.), ki sta ustvarjeni v za avtorja značilno groteskni maniri. S svojo humorno pojavnostjo kipa namigujeta na tanko mejo med mitologijo in zgodovino ter izpostavljata ljudsko potrebo po ustvarjanju zgodb,« so Bratuševo umetnino opisali v galeriji. A kipar ob tem pripomni, da ne želi upodobiti Spanheima, pač pa gre za duhovni simbol.

»Na eni strani je neukročena, divja figura, na drugi pa kultivirana, poduhovljena,« pravi Bratuša, ki tokrat krakovski les obdeluje le z motorko, brez dleta ali brusilk. Tudi z orodjem želi namreč obliki dati karakter, ustvariti vzdušje. »Čeprav je ta les star leto ali dve, je še vedno mehak. Ko pa je bolj suh, je trši, pravzaprav postane trd kot kamen,« pripomni profesor, ki na pedagoški fakulteti bodoče pedagoge uči kiparskih prvin. Po klepetu se je z motorko lotil glajenja površin figur, ki bosta z ene strani, tiste, ki bosta nameščeni na zid, obdani z nerjavečo pločevino.
 

Tudi dokumentarna razstava

Ob jubileju so v galeriji pripravili dokumentarno razstavo Re/Forma viva, ki se osredotoča na fotografsko gradivo in zgodbe iz bogate dokumentacije delovišča v Kostanjevici na Krki. Park skulptur Forma viva ima od leta 1999 status spomenika državnega pomena in je neločljivo vpet v okolico stavbe nekdanjega samostana ter pomemben element varovane kulturne krajine. »Identiteta Forma vive je močno vraščena v kraj, pravzaprav se je turizem v Kostanjevici na Krki začel razvijati tudi s Forma vivo. Ta je spoj kulture in nature,« je dejal Goran Milovanović.

Les je živ material, ki se pod vplivi okolja spreminja ter v končni fazi razgradi. In čeprav je krakovski hrast trden in odporen, pa tako za umetnike kot galerijo predstavlja izziv: kako podaljšati življenjsko dobo skulpture. V sklopu počastitve obletnice simpozija so tako obnovili ikonično prostorsko skulpturo hrvaškega umetnika Miroslava Šuteja iz leta 1972, ki jo je v preteklih petdesetih letih načel zob časa. Začenjajo pa se tudi priprave na konservatorsko-restavratorski poseg na najstarejši skulpturi v parku, Japonski festival, ki jo je na prvem simpoziju leta 1961 izdelal japonski kipar Eisaku Tanaka in je zaradi svoje monumentalnosti postala nekakšen simbol parka v Kostanjevici na Krki.


So se pa pred kratkim v Kostanjevici v okviru programa Erasmus+ mudili študentje likovne umetnosti s profesorji iz treh držav, ki so zbrali podatke za izdelavo 3D-modelov skulptur in popisali stanje skulptur. S 3D-tiskom so nastali modeli kipov, hkrati pa tudi poskusi motivov skulptur v nakitu, ki so jih izdelali študenti naravoslovnotehniške fakultete in Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani.