Harvard napoveduje, kdaj bo v Sloveniji najbolj varno in kdaj najhuje
V raziskavi napovedujejo tudi, kdaj se bo stanje poslabšalo in kdaj bo večja možnost okužbe.
Odpri galerijo
UKC Ljubljana, intenzivna enota. FOTO: UKC Ljubljana, Matej Povše
Toplejše in bolj vlažno vreme zmanjša možnost prenosa okužbe z novim koronavirusom, so potrdili v okviru študije univerze Harvard in drugih ameriških univerz. Za Slovenijo tako napovedujejo najmanjšo ogroženost zaradi koronavirusa v avgustu. Obenem pa opozarjajo, da je vreme le eden od manjših dejavnikov pri širjenju okužbe.
Strokovnjaki univerz Harvard, MIT, Connecticut in Virgina Tech so zbrali podatke o prenosu okužb in vremenu z več kot 3.700 lokacij po svetu med decembrom lani in aprilom letos. S simulacijo so postavili oceno relativne ogroženosti zaradi covida-19 glede na vreme (CRW). Ta stopnja ogroženosti pa vpliva na stopnjo reprodukcije okužbe, torej na to, na koliko ljudi lahko okuženi prenese koronavirus.
Ocene ogroženosti zaradi vremena se za različne dele sveta gibljejo približno od 0,5 do 1,3. Manjša kot je ocena ogroženosti, manj verjetna je okužba z novim koronavirusom. Kot so ugotovili, na stopnjo prenosa vplivata predvsem temperatura in vlažnost zraka, dodatno pa še hitrost vetra.
Na spletni strani univerze Harvard so ta teden objavili simulacijo za ves svet, ki kaže, da je v pomladanskem času na severni polobli stopnja v povprečju okoli ena, medtem ko je vrednost na južni polobli v povprečju pod ena. Z bližanjem poletju na severni polobli začenja tam vrednost upadati pod ena. Ob koncu septembra pa se začenja ogroženost spet povečevati.
Sodeč po simulaciji, je v Sloveniji grožnja covida-19 glede na vreme trenutno okoli 0,88, najnižja bo v avgustu, in sicer 0,84, potem pa bo začela spet naraščati. V novembru naj bi znova upadla na 0,81, najhuje pa bo med januarjem in aprilom prihodnje leto, ko bo vrednost okoli ena.
Strokovnjaki sicer v raziskavi opozarjajo, da na stopnjo reprodukcije okužbe vreme nima velikega vpliva, torej z zdaj ni mogoče govoriti o sezonski bolezni, in da je treba za zmanjšanje grožnje sprejemati tudi druge ukrepe. »Konservativne ocene vpliva poletnega vremena niso dovolj močne, da bi se sezonsko nadzorovalo epidemijo na večini lokacij,« so opozorili. Vreme je namreč le eden od dejavnikov, ki vplivajo na to, kako hitro se bo okužba širila. Lahko pa poletje olajša oblastem zajezitev epidemije, dodajajo.
Študija sicer še čaka na medsebojni strokovni pregled in za zdaj ni namenjena temu, da bi si z njo pomagali v klinične namene.
Strokovnjaki univerz Harvard, MIT, Connecticut in Virgina Tech so zbrali podatke o prenosu okužb in vremenu z več kot 3.700 lokacij po svetu med decembrom lani in aprilom letos. S simulacijo so postavili oceno relativne ogroženosti zaradi covida-19 glede na vreme (CRW). Ta stopnja ogroženosti pa vpliva na stopnjo reprodukcije okužbe, torej na to, na koliko ljudi lahko okuženi prenese koronavirus.
Ocene ogroženosti zaradi vremena se za različne dele sveta gibljejo približno od 0,5 do 1,3. Manjša kot je ocena ogroženosti, manj verjetna je okužba z novim koronavirusom. Kot so ugotovili, na stopnjo prenosa vplivata predvsem temperatura in vlažnost zraka, dodatno pa še hitrost vetra.
Najhuje bo med januarjem in aprilom
Na spletni strani univerze Harvard so ta teden objavili simulacijo za ves svet, ki kaže, da je v pomladanskem času na severni polobli stopnja v povprečju okoli ena, medtem ko je vrednost na južni polobli v povprečju pod ena. Z bližanjem poletju na severni polobli začenja tam vrednost upadati pod ena. Ob koncu septembra pa se začenja ogroženost spet povečevati.
Sodeč po simulaciji, je v Sloveniji grožnja covida-19 glede na vreme trenutno okoli 0,88, najnižja bo v avgustu, in sicer 0,84, potem pa bo začela spet naraščati. V novembru naj bi znova upadla na 0,81, najhuje pa bo med januarjem in aprilom prihodnje leto, ko bo vrednost okoli ena.
Strokovnjaki sicer v raziskavi opozarjajo, da na stopnjo reprodukcije okužbe vreme nima velikega vpliva, torej z zdaj ni mogoče govoriti o sezonski bolezni, in da je treba za zmanjšanje grožnje sprejemati tudi druge ukrepe. »Konservativne ocene vpliva poletnega vremena niso dovolj močne, da bi se sezonsko nadzorovalo epidemijo na večini lokacij,« so opozorili. Vreme je namreč le eden od dejavnikov, ki vplivajo na to, kako hitro se bo okužba širila. Lahko pa poletje olajša oblastem zajezitev epidemije, dodajajo.
Študija sicer še čaka na medsebojni strokovni pregled in za zdaj ni namenjena temu, da bi si z njo pomagali v klinične namene.
