Hči znanih Slovencev: ima komaj sedem let, nad glavo pa ji visi milijon evrov dolga

Nedavno smo poročali o vili, menda vredni milijon evrov, ki se je dvignila v nebo v Mariboru. Gre za nepremičnino v lasti Snežičevih. Pravzaprav, če smo bolj natančni: lastnica parcele je bila najprej Klavdija Snežič, žena razvpitega Roka Snežiča, nato pa jo je prepisala na njunega otroka, hčerko, o čemer priča tudi zemljiškoknjižni izpisek.

Iz izpiska je razvidno, da kot gobe po dežju na nepremičnini rastejo nove hipoteke, ki so danes vredne že 900.000 evrov. Z nami je v stik stopila mamica, ki je želela ostati anonimna, in nas vprašala, ali je takšno početje sploh v skladu zakonodajo. Ali v tem primeru starši res sledijo interesom otroka ali svojim?

Pogovarjali smo se z Rokom Snežičem, pridobili smo odgovore Finančne uprave RS (FURS), centra za socialno delo (CSD) in predsednika Notarske zbornice Slovenije (NZS) Bojana Podgorška.

Davčni vidik

Več vprašanj, brez omenjanja, da gre za konkreten primer, smo naslovili na Furs. Njihova pojasnila objavljamo spodaj.

Prenos lastništva nepremičnine na otroka

»V primeru, da starši podarijo otroku nepremičnino, je prejem tega darila oproščen plačila davka na dediščine in darila, saj je obdarjenec oseba, ki je izenačena z dediči prvega dednega reda. Kljub temu mora prejemnik darila (otrok) najpozneje v 15 dneh po prejemu darila pri pristojnem finančnem uradu vložiti napoved za odmero davka od prejetega darila. Darilo velja za sprejeto ob podpisu darilne pogodbe. Davčni organ bo nato izdal odločbo o oprostitvi davka od prejetega darila,« pojasnjujejo s Fursa. 

Rok in Klavdija Snežič. FOTO: Mediaspeed

Ko gre za podaritve nepremičnine otroku, vključno z neodplačno izročitvijo po izročilni pogodbi, se ugotavljanje davčne obveznosti lahko odloži: »Kadar zavezanec (darovalec) uveljavlja odlog, se davčna obveznost ne ugotavlja v času, ko zavezanec odsvoji kapital otroku, temveč se ugotavljanje davčne obveznosti odloži do naslednje obdavčljive odsvojitve podarjenega kapitala, ki jo opravi otrok. Za vrednost in datum pridobitve se v tem primeru šteje datum in vrednost nepremičnine v času, ko jo je pridobil darovalec. Pri neobdavčljivi odsvojitvi kapitala (odsvojitev kapitala po petnajstih letih imetništva) lahko odlog uveljavlja obdarjenec, in sicer pri nadaljnji odsvojitvi predmetnega kapitala.«

Zavarovanje posojila in dolgovi staršev

Najemanje posojil staršev, ki jih nato zavarujejo z otrokovo nepremičnino, s stališča Fursa ni sporno.

Pa so v primeru dolgov staršev te nepremičnine dosegljive upnikom? »Prenos nepremičnine na mladoletne otroke še ne pomeni, da davčni organ ne more poseči nanjo z namenom poplačila davčnih obveznosti dolžnika. V tovrstnih primerih se FURS lahko posluži možnosti uveljavljanja davčnih obveznosti starša tudi od mladoletnih otrok,« so jasni na Fursu. 

»Sankcioniranju takšnih dejanj davčnega dolžnika je namreč namenjen institut zakonitega poroštva povezane osebe, ki ga predvideva veljavna davčna zakonodaja (148. člen Zakona o davčnem postopku). Ta omogoča, da se v primerih, ko davka ni bilo mogoče izterjati iz premoženja dolžnika, le-ta lahko izterja iz premoženja povezane osebe (mednje sodijo tudi dolžnikovi otroci), ki so to premoženje pridobili od dolžnika neodplačno oziroma po nižji ceni od tržne,« pišejo v odgovoru.

Dodajajo še, da Furs lahko, tako kot tudi drugi civilni upniki, svoj pravni interes uveljavlja še v postopku pred sodiščem, kjer zahteva ugotovitev ničnosti učinkov takšne odsvojitve.

Kaj pravijo na Notarski zbornici Slovenije

Med pogovori s predstavniki različnih deležnikov so nas nekateri opozorili, da bi v primerih, ko se dvomi o zasledovanju interesov otroka, pri najemanju posojil morali odreagirati bodisi notarji bodisi banke in o tem obvestiti CSD. To da nalaga družinski zakonik.

Ker v tem primeru ni šlo za posojilo banke, smo odgovore našli pri notarski zbornici. Spet, ko smo na predsednika NZS Podgorška naslovili vprašanja, nismo govorili o konkretnem primeru, ampak na splošno. Bi moral notar odreagirati in o početju staršev obvestiti CSD?

V polju investitor je navedena Klavdija Snežič. FOTO: Arhiv

»Starši upravljajo otrokovo premoženje v njegovo korist in smejo obremeniti stvari iz premoženja svojega otroka samo zaradi njegovega preživljanja, vzgoje in izobrazbe ali če to zahteva katera druga njegova korist. Če starši z obremenitvijo stvari iz premoženja svojega otroka ogrožajo njegove premoženjske koristi, mora sodišče izreči ukrepe, ki jih za varstvo premoženjskih koristi otroka določa družinski zakonik,« je jasen sogovornik.

A hkrati dodaja: »Notar nima dostopa do podatkov, zaradi katerih bi lahko posumil, da starši zasledujejo nedovoljen namen. Poleg tega za ustanovitev hipoteke ni v vseh primerih potreben notarski zapis, ampak zadošča overitev podpisa, pri katerem se notar po zakonu ne sme spuščati v vsebino posla. Če pa notar ob sestavi notarskega zapisa prejme podatke, ki nedvomno kažejo, da posel zasleduje nedovoljen namen, mora odkloniti svoje sodelovanje pri sestavi listin.«

Kaj pravijo na CSD

»Starševska skrb se nanaša tudi na upravljanje otrokovega premoženja, kar pomeni, da lahko starši za otrokov denar kupijo vrednostne papirje, položijo sredstva na bančni depozit, oddajo nepremičnino v najem ipd. To je tudi zapisano v družinskem zakoniku – 147. člen DZ, ki pravi, da otrokovo premoženje upravljajo v njegovo korist njegovi starši,« so jasni na CSD Ljubljana, enota Center. 

Tako ustvarjeno premoženje (obresti, dividende, najemnino) smejo starši, tako 148. člen zakonika, uporabiti za otrokovo preživljanje, vzgojo, izobraževanje, izjemoma pa tudi za potrebe družinske skupnosti, če nimajo zadosti sredstev za preživljanje.

Kdaj lahko starši obremenijo premoženje otroka

»V primeru, ko želijo starši odsvojiti ali obremenili stvari iz premoženja otroka, lahko to storijo le zaradi otrokovega preživljanja, vzgoje in izobraževanja ali če to zahteva druga otrokova korist (npr. šolanje, zdravljenje). Torej, če obstaja nevarnost, da bodo starši z odsvojitvijo ali obremenitvijo stvari iz premoženja svojega otroka ogrozili njegove premoženjske koristi, mora sodišče izreči ukrepe, ki jih za varstvo premoženjskih koristi otroka določa družinski zakonik,« opozarjajo.

Pri tem pa je pomembno, da starši v nobenem primeru ne potrebujejo soglasja CSD: »Treba je biti pozoren le na to, ali starš pri sklepanju pravnega posla morda poleg sebe zastopa tudi otroka. V takem primeru mora otroka zastopati drugi od staršev ali pa mu je treba postaviti kolizijskega skrbnika, ki pa nujno potrebuje dovoljenje CSD. Starša skupaj, sporazumno in v korist otroka izvajata ta del starševske skrbi, vendar velja, da lahko otroka pri sklenitvi pravnega posla zastopa le eden od staršev.«

Prepoved upravljanja otrokovega premoženja

»Navedeno ne pomeni, da je premoženjska korist otroka nezavarovana, saj sta jo dolžna poleg staršev varovati CSD in sodišče (153. člen DZ), in sicer tako, da lahko sodišče na predlog ali po uradni dolžnosti izreče ukrepe za zaščito otrokove koristi: odloči, da imajo starši glede upravljanja otrokovega premoženja položaj skrbnika, lahko jim prepove upravljanje z otrokovim premoženjem ali odsvojitev ali obremenitev otrokovega premoženja (2.odst.171.člena DZ),« zapišejo.

Starši imajo, tako CSD, »pred vsemi drugimi pravico in obveznost varovati pravice in koristi svojega otroka, zato država izvede ukrepe za varstvo pravic in koristi otroka (ukrepi za varstvo koristi otroka) le takrat, ko starši te svoje pravice in obveznosti ne izvajajo ali je ne izvajajo v korist otroka«.

Kaj na vse to pravi Rok Snežič

»Hiše v Tomšičevem drevoredu, za katero me sprašujete, ne gradi Rok Snežič, ampak že od samega začetka doktor Klavdija Snežič,« opozarja Rok Snežič. Nadaljuje, da imata že od leta 2020 ločeno premoženje, pogodba pa je vpisana v javnih evidencah.

»To je sporazum o razdelitvi premoženja, kar pomeni, da vse premoženje, ki ga ima in ga ustvarja moja žena, je njeno. Tisto, ki ga imam jaz, pa je moje,« nam je pojasnil.

Nepremičnine, tako Rok Snežič, ni kupil, je gradil niti se z njo ni ukvarjal. Poudarja, da ima svoje premoženje in da je to čisto ženina zadeva. 

Kdaj bi otrok ostal brez parcele

»Če dobro pogledate hipoteke in posojilne pogodbe, si denarja ne izposoja otrok, ampak Klavdija Snežič,« je poudaril sogovornik. Razloži nam, da ne gre za otrokove dolgove, ampak dolgove Klavdije Snežič. Predmet zavarovanja pa da je nepremičnina, pa ne hiša, ampak samo parcela.

Poudaril je, da so bile na nepremičnini vpisane hipoteke že ob podaritvi in da je povsod žena dolžnica, in ne hčerka. A vsaj za eno hipoteko to ne drži. Gre za posojilo Snežičevega bratranca. Snežič je odvrnil: »Tako, tako, tako. Gre za hipoteko sorodnika, bratranca, ki je 150.000 nakazal za izgradnjo hiše direktno gradbincu in zahteval, da se vpiše, da ima neko varovalko.«

»Nikakor ni dolžen otrok, ne rabi otrok tega denarja vračati, ampak Klavdija Snežič,« je dejal. A če Klavdija Snežič ne vrne tega denarja, bo upnik izkoristil zavarovanje, otrok pa bo ostal brez zastavljene parcele, ga opozorimo.

»Tako, otrok ostane brez te parcele. Ampak, če si Klavdija Snežič denarja ne bi izposodila, ne more na tej parceli graditi hiše, v kateri bi otrok živel. Torej, hiša se gradi za otroka, da bosta otrok in Klavdija tam živela. Jaz živim na svojem naslovu in ne bom tam živel,« razkriva Snežič, ki živi v Portorožu, medtem ko njegova žena v Mariboru.

Na banki ni dobila posojila

»Če gospa nima pri sebi milijona in pol evrov, ne vem, koliko znaša investicija, mora vzeti kredite. In gospa, kolikor jaz vem, in vem, ker je moja žena, je vzela kredite. Ni vzela na banki, ker banka takšnega zneska ni želela financirati, in je vzela na trgu pri raznih fizičnih osebah,« je pojasnil, zakaj je na nepremičnini toliko hipotek.

Vsi krediti, pravi, so bili z denarnim tokom, kar pomeni, da so osebe denar tudi nakazale: »Kot mi je žena povedala, je večina teh ljudi plačala denar direktno izvajalcu gradbenih del, kajti notar mora paziti na interes otroka, in denarja ni prejela Klavdija, to lahko povem, ker mi je povedala žena, ves denar je dobil izvajalec gradbenih del od vseh posojilodajalcev za dokončanje hiše.«

Vnovič je poudaril, da se gradi za otroka, da je otrok lastnik, medtem ko bo dolgove plačevala Klavdija Snežič. Dodal je še, da ima njegova žena tudi s. p. in že tretje leto 100.000 evrov dobička. »Če je vzela 900.000 kredita, bo to odplačala v roku devetih let,« je dodal.

Teh navedb v javnih evidencah Ajpesa ni bilo mogoče preveriti, saj ima normiran s. p., zaradi česar ji ni treba objavljati bilance stanja in izkaza poslovnega izida.

Manevriranje z lastništvi zaradi dolgov ali kaj drugega

So morebiti s CSD kdaj stopili v stik z njim zaradi dogajanja okoli obremenjevanja nepremičnine otroka? 

»Mene ni nihče kontaktiral, ker ima skrb nad otrokom izključno žena. Ampak žena s temi posojilnimi pogodbami je otroka zavarovala, kajti denarja ni dobila ona, ampak gradbenik za hišo od otroka, tako da žena ni mogla oškodovati otroka.«

A preden je hči postala lastnica, je bila lastnica žena, kažejo zemljiškoknjižni izpiski. Zakaj je potem prenesla lastništvo na otroka? »Ker se je odločila prenesti lastništvo na svojega potomca. Kolikor vem, je hči lastnica ogromno nepremičnin. To ni edina hiša. Mislim, da je lastnica ene dveh, treh hiš, pa še nekaj stanovanj.«

Ali je vse to manevriranje z lastništvi zaradi njegovih obstoječih dolgov? 

»Meni je davčni dolg absolutno zastaral, lahko preverite na davčni, tako da do davčne nimam več nobenih odprtih dolgov,« nas je opozoril. To se je zgodilo že lani. Ponovno nas je opozoril, da imata z ženo ločeno premoženje: »Tako da mene dejansko, kaj moja žena kupuje, kaj dela, kaj posluje ... Vem, ker je moja žena, ampak se v to ne vtikam.«

Vas zanima več o življenju Roka Snežiča? Sledite povezavi.

Imate zgodbo za nas? Pišite nam prek spodnjega obrazca.