Hemin čeveljc našel pot domov v Mokronog (FOTO)
Zgodba o nenavadnem čeveljcu kneginje Eme (Heme), dobrotnice, zaščitnice revnih in otrok, ki je bila v 13. stoletju razglašena za blaženo, pred 84 leti pa jo je papež Pij XI. razglasil za svetnico, se je dolga leta, pravzaprav desetletja, prenašala med Mokronožani.
Znano je namreč, da je bil tako imenovani Hemin čeveljc več stoletij razstavljen v grajski kapeli mokronoškega gradu, nazadnje pri njegovem lastniku, baronu Bergu, ki je še v času svojega življenja župniku Janezu Virantu obljubil, in to tudi zapisal, da bo po njegovi smrti pripadel cerkvi v Mokronogu. Ko je Berg grad prodal, je čeveljc vzel s seboj na avstrijsko Koroško, po njegovi smrti pa so ga leta 1902 odnesli v avstrijski Škofijski muzej sakralne umetnosti v Krki.
Vse od takrat je med Dolenjci tlela želja, da bi jim čeveljc vrnili. Domačin, žal pokojni kulturnik Stane Peček, je že pred desetletji posebej omenil to problematiko v knjigi Zgodbe mokronoge in zapisal, da še ni bilo nobenega pravega Mokronožana, ki bi dediče ali pa sedanje cerkvene ljudi v Krki spomnil na obljubo barona Berga.
Pečkova ideja je potrebovala čas in oktobra 2019 je Stane Peček na Turistično društvo Mokronog in občino Mokronog - Trebelno naslovil pobudo, da bi Heminemu čeveljcu po 120 letih poskusili najti pot nazaj domov. Kaj hitro se je oblikovala projektna skupina, v kateri so bili Stane Peček, župan Anton Maver, župnik Klavdio Peterca in Franci Gregorčič iz turističnega društva, slednji je tudi koordinator projekta.
Original v Avstriji
»Zavedali smo se, da je želja po vrnitvi Heminega čeveljca dovolj močna, da bi lahko povezala avstrijsko Krko in slovenski Mokronog. Navsezadnje smo vedeli, da lahko postane ena od turističnih zanimivosti v Mokronogu. Smo se pa dogovorili, da ni smiselno razčiščevati pravne vrednosti obljube barona Berga o vrnitvi čeveljca v Mokronog po njegovi smrti, svoje moči smo usmerili v pogovor s sedanjimi lastniki o možnosti izdelave replike tega,« je dejal Franci Gregorčič. Sledil je obisk muzeja v Krki (Gurku na avstrijskem Koroškem), izdelavo replike pa so zaupali odličnemu čevljarskemu mojstru Vladimirju Vodebu iz Ljubljane, ki je bil pripravljen sprejeti izziv.
Seveda je Mokronožane zanimalo tudi, ali dejansko obstaja zapisana obljuba barona Berga. Dr. Henrik Heferle je v svoji neobjavljeni knjigi povzel omenjeno obljubo, domačini pa so med zahtevnim iskanjem zgodovinskega zapisa k sodelovanju povabili Marjeto Bregar, zgodovinarko in kustosinjo Dolenjskega muzeja Novo mesto.
Prav ona je v mokronoški župnijski kroniki našla zapis o tem iz leta 1906, ko je mokronoški kaplan Henrik Bukowitz obljubo zapisal verjetno na podlagi pogovora z župnikom. Po besedah Bregarjeve naj bi čeveljc sv. Heme v Mokronog prinesli v 15. stoletju, v obdobju njenega največjega čaščenja. Vanj naj bi obuli lesen kip te svetnice, ki je stal v kapeli mokronoškega gradu.
Seveda so se zgodovinarji veliko ukvarjali z vprašanjem, ali je ta čeveljc, ki so ga častili kot relikvijo, resnično nosila Hema, a po vsej verjetnosti so ga izdelali pozneje in spada v obdobje pozne gotike, morda v sredino 15. stoletja. Gre za tipičen hoduljast podčevelj, ki so ga izdelovali v Italiji, ženske pa so ga nosile tako, da so ga nataknile na osnovni čevelj, da bi bile višje. Gre za leseni čevelj z visokim podplatom, ki ima peto visoko 9 centimetrov, spredaj in na sredini je visok 6,5 centimetra, podplat pa je dolg dobrih 20 centimetrov. Les je prevlečen z belim usnjem, krožni vzorci pa so odtisnjeni v usnje s kvačko.
»Po vsej verjetnosti je izvirni čeveljc v Mokronog prinesel romar v 15. stoletju, ostal je le eden, drugi se je očitno izgubil,« je povedala Bregarjeva. Takšne čevlje so na primer uporabljale tudi Benečanke.
Zaenkrat v cerkvi
Izjemno natančno izdelana replika, ki je razstavljena v lični vitrini, je zdaj na ogled v župnijski cerkvi sv. Egidija v Mokronogu, so pa domačini odločeni, da bo v prihodnosti svoj prostor našla v obrambnem stolpu Strelov turn, kjer bodo uredili tudi Hemino spominsko sobo. Zaenkrat je turn v tako slabem stanju, da hramba čeveljca tam ni varna.
13. maja bo slovesno odkritje.
»Z vrnitvijo Heminega čeveljca v Mokronog širimo krajevni, zgodovinski in kulturni pomen kraja, hkrati pa ohranjamo spomin bodočim rodovom,« je poudaril Gregorčič in povabil na slovesno odkritje, ki bo v petek, 13. maja, v župnijski cerkvi, dogodek pa bodo obogatili s koncertom Nuše Derenda ter nastopom tenorista Jerneja Žagarja in organistke Ane Mavrič.
Vrnitev čeveljca je tudi priložnost za novo turistično zgodbo v Mokronogu. Tako si bodo Mokronožani prizadevali, da bi bolj zaživela Emina romarska pot, ki združuje kraje, povezane z življenjem Eme Krške. Poteka prek Koroške, Štajerske, Dolenjske in Gorenjske in je povezana z istoimensko potjo v Avstriji (Hemma – Pilgerweg). Popotnik se bo lahko vmes spočil na Žalostni gori s pogledom na mirnsko dolino, po besedah župana Antona Mavra pa bodo v prihodnosti oblikovali tudi majhen spominek v obliki čeveljca. »Prepričani smo o uspehu te zgodbe,« pravi Maver in spomni na zgodbo o mokronoških škratih, ki so znani po vsej državi.
Na Slovenskem sta sv. Emi posvečeni cerkvi v Kozjem in na Pristavi pri Mestinju.
»Ponosni smo na škrate, ki jih vidijo vsi, ki v srcu dobro mislijo. Imamo pa tudi idejo za še en projekt, in sicer za odtise stopal vseh olimpijcev, ki so osvojili katero od medalj. Ko je bila olimpijska bakla v Mokronogu, smo poskusno odtis že odvzeli Primožu Kozmusu,« je zadovoljno povedal župan in pristavil, da je celoten projekt vrnitve Heminega čeveljca v Mokronog stal manj kot tri tisočake, je pa bilo vloženih ogromno prostovoljnih ur in neplačanih kilometrov.
»To je dokaz, da če se ljudje začutijo v nekem projektu, lahko ogromno naredijo za malo denarja,« je pribil Anton Maver, ki občino vodi vse od njene ustanovitve pred 16 leti.
