Hlev že stoji, Jože si želi še traktor
Oktobra lani je zagorelo pri Grivčevih. Od strojev je ostala cela le kosilnica.
Odpri galerijo
Živali ga imajo rade.
Življenje gre dalje, boj pa ostaja, z danes na jutri. Tega se zaveda tudi 75-letni Jože Grivec, ki z ženo živi na kmetiji v vasi Poljane pri Mirni Peči. Štirje meseci in pol so minili, odkar je več kot pol domačije vzel požar. Zdaj se postavljata na noge. Pred dnevi smo ju obiskali: ko smo postopali okoli hiše, so nas pozdravile številne živali, nekaj minut zatem se je na pragu pojavil Jože.
»Malce sem založil, pomalical,« se je hitel skoraj opravičevati, ker so nam dobrodošlico prej izrekle živali. V rokah je imel pehar, v njem koruzo. »Piko, na, jej,« je dejal ter zalučal zrnje. »Živali imam rad,« prizna, videti pa je, da sta ljubezen in spoštovanje vzajemna. Petelini, kokoši, race in pav mu sledijo, nekaj trenutkov zatem se pojavijo še prašiči. »Tile so krškopoljci, tam so vietnamski, tam čez pa vidite križance,« doda Jože, ki mu je hudo, ker so mu v požaru zgorele grlice. »Pridite, gremo v hlev,« nas povabi ponosno, ko se ozre proti novogradnji. Pred dobrim mesecem so ga postavili, nekaj tednov imajo v njem novi dom prašiči, konji in dve kravi.
»Za silo bo že, zgrajeno je dobro in konkretno, bi pa lahko bil poleg še nadstrešek, da bi lahko kak stroj na suho spravil ali pa poleti za mrvo. A arhitekti pravijo, da mora biti tako. Ni povsem funkcionalno,« priznava Jože, ko pogleduje v hlev, kjer je tudi nekaj mesecev staro žrebe, to se je ravno dobro najedlo, zato je leglo k počitku. »Po navadi sem ob šestih zjutraj prvič pri njih, prej niti ne morem, saj v hlevu še ni elektrike. Pa vodo moram še napeljati. Ampak zdaj ne morem razbijati, ko so živali v njem,« nadaljuje Jože, ki je že dobrih 60 let vodoinštalater, po mirnopeški fari in tja čez do Trebelnega je bil poleg, ko je bilo treba kar koli postoriti v zvezi z vodo. V požaru mu je šlo tudi nekaj orodja, nekaj pa so mu ga ukradli.
»Čim prej moram rešiti tudi žlebove, da se bo voda lepo stekala. Zdaj v eni rundi porabim po 15 veder, vse je treba znositi,« opiše, da kmetovanje ni lahko. »Če ne bi imel teh živali tako rad, bi že zdavnaj vse opustil. Ko pridem zjutraj do njih, se z vsako pogovorim pa tudi okaram jih, če je kdaj kaj narobe!« neposredno pove. A ga potem spet dvigne misel, da živi v družbi, kjer so še dobri ljudje.
»Zadnjič sem dobil obisk, pripeljali so mi kar šest bal hrane za živali,« veselo pove Jože, ki so mu na pomoč priskočili prijatelji iz Konjerejskega društva Trebnje, katerega član je. Pohvali tudi vse, ki so mu prišli na pomoč, ko je oktobra gorelo. Verjame oz. upa, da bi se še kak evro zanj našel na Občini Mirna Peč.
Denar hitro kopni. »Po nekaterih ocenah je bilo v požaru za 40.000 evrov škode. Pozidali smo tale hlev, pa je stroškov že za več kot 50.000,« pravi o tem, kaj in koliko mu je ogenj resnično vzel. Ostala mu je le ena kosilnica, traktor, nakladalka, kosilnica in prikolica so zgoreli. »Zdaj smo usposobili eno prikolico. Rabil pa bom traktor, da se bom vozil naokoli,« nadaljuje upokojenec, ki potrebuje tudi pravega psa čuvaja.
»Pri nas na kmetih so psi za to, da pazijo stvari, ne pa da jih imamo za luksuz,« izvemo. Čas je hitro minil, Jože je šel svojo pot, dela ne zmanjka, parov pridnih rok pa je vedno premalo.
Ponosen je na konje.
»Malce sem založil, pomalical,« se je hitel skoraj opravičevati, ker so nam dobrodošlico prej izrekle živali. V rokah je imel pehar, v njem koruzo. »Piko, na, jej,« je dejal ter zalučal zrnje. »Živali imam rad,« prizna, videti pa je, da sta ljubezen in spoštovanje vzajemna. Petelini, kokoši, race in pav mu sledijo, nekaj trenutkov zatem se pojavijo še prašiči. »Tile so krškopoljci, tam so vietnamski, tam čez pa vidite križance,« doda Jože, ki mu je hudo, ker so mu v požaru zgorele grlice. »Pridite, gremo v hlev,« nas povabi ponosno, ko se ozre proti novogradnji. Pred dobrim mesecem so ga postavili, nekaj tednov imajo v njem novi dom prašiči, konji in dve kravi.
Podarili so mu mrvo
»Za silo bo že, zgrajeno je dobro in konkretno, bi pa lahko bil poleg še nadstrešek, da bi lahko kak stroj na suho spravil ali pa poleti za mrvo. A arhitekti pravijo, da mora biti tako. Ni povsem funkcionalno,« priznava Jože, ko pogleduje v hlev, kjer je tudi nekaj mesecev staro žrebe, to se je ravno dobro najedlo, zato je leglo k počitku. »Po navadi sem ob šestih zjutraj prvič pri njih, prej niti ne morem, saj v hlevu še ni elektrike. Pa vodo moram še napeljati. Ampak zdaj ne morem razbijati, ko so živali v njem,« nadaljuje Jože, ki je že dobrih 60 let vodoinštalater, po mirnopeški fari in tja čez do Trebelnega je bil poleg, ko je bilo treba kar koli postoriti v zvezi z vodo. V požaru mu je šlo tudi nekaj orodja, nekaj pa so mu ga ukradli.
Zdaj smo usposobili eno prikolico. Rabil pa bom traktor, da se bom vozil naokoli.
»Čim prej moram rešiti tudi žlebove, da se bo voda lepo stekala. Zdaj v eni rundi porabim po 15 veder, vse je treba znositi,« opiše, da kmetovanje ni lahko. »Če ne bi imel teh živali tako rad, bi že zdavnaj vse opustil. Ko pridem zjutraj do njih, se z vsako pogovorim pa tudi okaram jih, če je kdaj kaj narobe!« neposredno pove. A ga potem spet dvigne misel, da živi v družbi, kjer so še dobri ljudje.
»Zadnjič sem dobil obisk, pripeljali so mi kar šest bal hrane za živali,« veselo pove Jože, ki so mu na pomoč priskočili prijatelji iz Konjerejskega društva Trebnje, katerega član je. Pohvali tudi vse, ki so mu prišli na pomoč, ko je oktobra gorelo. Verjame oz. upa, da bi se še kak evro zanj našel na Občini Mirna Peč.
Škode za 40 tisočakov
Denar hitro kopni. »Po nekaterih ocenah je bilo v požaru za 40.000 evrov škode. Pozidali smo tale hlev, pa je stroškov že za več kot 50.000,« pravi o tem, kaj in koliko mu je ogenj resnično vzel. Ostala mu je le ena kosilnica, traktor, nakladalka, kosilnica in prikolica so zgoreli. »Zdaj smo usposobili eno prikolico. Rabil pa bom traktor, da se bom vozil naokoli,« nadaljuje upokojenec, ki potrebuje tudi pravega psa čuvaja.
»Ob 10.32 je gorelo gospodarsko poslopje v Poljanah pri Mirni Peči, občina Mirna Peč. Gasilci PGD Hmeljčič, Mirna Peč, Jablan, Globodol in GRC Novo mesto so omejili in pogasili požar na gospodarskem poslopju in kozolcu v skupni velikosti okoli 60 x 10 metrov. V dogodku je bilo poleg objekta uničeno še seno, traktor, nakladalka in preostala kmetijska mehanizacija v objektu. Oceno škode in vzrok požara bodo podale pristojne službe,« je telegrafski zapis, ki ga je 6. oktobra lani objavila Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje.
»Pri nas na kmetih so psi za to, da pazijo stvari, ne pa da jih imamo za luksuz,« izvemo. Čas je hitro minil, Jože je šel svojo pot, dela ne zmanjka, parov pridnih rok pa je vedno premalo.
