Hmeljarji izbrali starešino in princeso (FOTO)
Tradicionalno prireditev z izvolitvijo novega hmeljarskega starešine in hmeljske princese organizirajo Združenje hmeljarjev Slovenije, Turistično društvo Braslovče in Občina Braslovče. Dan hmeljarjev poteka v Braslovčah ob velikem kozolcu toplarju, ki je slovenska etnološka posebnost.
V pisani povorki so mladi prikazali stara opravila. Na čelu so jezdili konjeniki KK Mustang z Gomilskega, Laška godba z mažoretkami, za njimi pa so se na vozovih peljali hmeljarski starešine, župani in drugi gostje. V uvodu so zbrane nagovorili predsednik združenja hmeljarjev Ivan Oset, župan Občine Braslovče Tomaž Žohar in drugi. Nato so okronali starešino in princeso: starešina je za eno leto postal Vinko Štorman iz Podloga, nova hmeljarska princesa pa je Anja Kupec Oset iz Sv. Lovrenca.
Obred je opravil Oset, ki je princesi okrog vratu obesil zlato verižico ter ji nadel lento. Sledila je še predaja prapora, za katerega bo do naslednjega Dneva hmeljarjev skrbel dozdajšnji starešina Ciril Terglav iz Zgornjih Grušovelj. Uradnemu delu je sledilo pestro zabavno druženje, ki sta ga z glasbo bogatila ansambla Zaka pa ne in Gadi. Zabava je trajala dolgo v noč, dobro pa je bilo poskrbljeno tudi za kulinarično in pivsko ponudbo. Tokrat je ta bila še kako dobrodošla, saj je bilo peklensko vroče, najbrž na ta dan še nikoli tako.
121 je tržnih pridelovalcev hmelja.
Letina podpovprečna
Enoletni mandat in delo, ki sta ga opravila starešina Ciril Terglav in princesa Špela Razboršek iz Arje vasi, so predstavili na slavnostni seji. Irena Friškovec, specialistka za hmeljarstvo, je ob tej priložnosti predstavila prve ocene letine. Kot je pojasnila, 121 tržnih pridelovalcev hmelja prideluje hmelj na 1644 hektarjih, 31 manj kot lani, še vedno pa je vodilna sorta aurora. »Tudi letošnjo rast in razvoj hmeljskih rastlin je narekovalo vreme. Pomlad je bila prehladna in premokra. Na izpostavljenih legah so pozebli prvi poganjki. Poznajo se tudi lanske poplave. Naše bojazni po poplavah avgusta lani so se izkazale za upravičene, saj rastline hmelja v poplavljenih hmeljiščih letos slabše priraščajo, ostajajo šibke, s tanjšimi poganjki,« je povedala.
Enako se po njenih besedah dogaja v vseh hmeljiščih na težjih, slabše odcednih tleh, kjer je zaradi obilice padavin voda zastajala v tleh, to povzroči pomanjkanje kisika v tleh, kar se kaže v rasti in razvoju hmelja. Rastline so v teh hmeljiščih ostale smrekaste, s kratkimi stranskimi poganjki in niso prišle do vrha.
»Tudi to leto je kar veliko hmeljišč poškodovala toča. Še posebno huda je bila konec maja na območju Šmartnega pri Slovenj Gradcu in na začetku junija v Spodnji Savinjski dolini na območju Poljč. V tem času napovedi pridelka še nimamo, pozne sorte zaključujejo cvetenje, zgodnejše so že oblikovale storžke, ki morajo še dozoreti. Zato je zelo pomembno še vreme v preostalih dneh avgusta. Glede vsega tega so prve ocene takšne, da bo letošnja letina po količini podpovprečna, a končne ocene bomo lahko dali šele konec avgusta oziroma na začetku septembra,« je bilo še slišati. Zgodnje sorte hmelja so sicer že začeli obirati.
Tudi letos je na rast in razvoj hmeljskih rastlin vplivalo vreme, poznajo pa se še lanske poplave.
