ZAKONITO?
Hojs objavil plače z imeni in s priimki policistov. Je to smel storiti?
Objava plač zaposlenih v policiji in na ministrstvu razburja javnost. Nekdanja informacijska pooblaščenka preverila zakon.
Odpri galerijo
Objave plač zaposlenih v slovenski policiji in na ministrstvu za notranje zadeve dviguje mnogo prahu. Spomnimo, gre za javne uslužbence, ki so plačani z denarjem državljanov in iz proračuna. Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je po začetku stavke policistov, ki jo je sprožil zgolj eden izmed dveh policijskih sindikatov, v ponedeljek, 11. januarja, objavil plače na 249 straneh – z imeni in s priimki oseb ter bruto plačo v decembru 2020. Objavljenih je 8.694 oseb.
Zakon o javnih uslužbencih je jasen. Kot je zapisala nekdanja informacijska pooblaščenka, zdaj zasebna odvetnica Nataša Pirc Musar: »Razumem razburjenje ob javni objavi plač uslužbencev policije, ker zgleda kot orodje boja ministra proti sindikatu. A pri pravni presoji se vedno držim korektne razlage prava, tudi ko to komu ali celo večini ni všeč. Ta objava je lahko marsikaj, ni pa a priori protizakonita.«
Spomnimo, objavljene so plače za lanski december. V preglednici na spletni strani ministrstva so prikazane plače za 8.694 zaposlenih, razen za tiste, ki opravljajo delo prek javnih del, in tiste, ki so prejeli plačo, nižjo od minimalne bruto plače (940,58 evra). V bruto plači so lahko zajeti tudi poračuni plač dodatkov za pretekle mesece. Javni uslužbenci v času epidemije prejemajo dodatek za rizične razmere, zato so plače v tem obdobju višje, kot bi bile sicer. Povprečni delež dodatka za rizične razmere, obračunan pri plači za december 2020, je za ministrstvo za notranje zadeve 12,73 odstotka, za policijo 21,48 odstotka, za inšpektorat za notranje zadeve pa 11,33 odstotka. Plače javnih uslužbencev so javne v skladu z 38. členom zakona o sistemu plač v javnem sektorju, so pojasnili na ministrstvu.
Musarjeva je po mnogih vprašanjih v ponedeljek zvečer na twitterju še zapisala: »38. člen ZSPJS je jasen: Plače v javnem sektorju so javne, pri čemer so javnosti dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo. Ni torej nezakonito.« Izjema so za obveščevalno-varnostne službe, kjer mora biti tajnost podatkov, tudi za imena in priimke zaposlenih ter njihove plače.
Pri stavki policistov sodelujejo le člani Policijskega sindikata Slovenije (PSS), ne pa tudi drugega Sindikata policistov Slovenije (SPS). Neusklajenost sindikatov je vse prej kot jasna in normalna.
Sindikat, ki ne stavka, je že naslovil vprašanje informacijski pooblaščenki, ali je dovoljena objava plač vseh zaposlenih v policiji in na MNZ.
Zakon o javnih uslužbencih je jasen. Kot je zapisala nekdanja informacijska pooblaščenka, zdaj zasebna odvetnica Nataša Pirc Musar: »Razumem razburjenje ob javni objavi plač uslužbencev policije, ker zgleda kot orodje boja ministra proti sindikatu. A pri pravni presoji se vedno držim korektne razlage prava, tudi ko to komu ali celo večini ni všeč. Ta objava je lahko marsikaj, ni pa a priori protizakonita.«
Informacijska pooblaščenka: Iz objave plač policistov in drugih ni razvidnih kršitev
Informacijski pooblaščenec ne bo uvedel inšpekcijskega postopka zaradi javne objave plač zaposlenih na ministrstvu za notranje zadeve, policije in inšpektorata. Iz objave namreč ni razvidnih kršitev varstva osebnih podatkov, v morebitne druge zakonske izjeme glede prostega dostopa pa se informacijski pooblaščenec ne sme spuščati, so zapisali. (STA)
Informacijski pooblaščenec ne bo uvedel inšpekcijskega postopka zaradi javne objave plač zaposlenih na ministrstvu za notranje zadeve, policije in inšpektorata. Iz objave namreč ni razvidnih kršitev varstva osebnih podatkov, v morebitne druge zakonske izjeme glede prostega dostopa pa se informacijski pooblaščenec ne sme spuščati, so zapisali. (STA)
Niso objavljene za tiste, ki imajo plačo nižjo od minimalne
Spomnimo, objavljene so plače za lanski december. V preglednici na spletni strani ministrstva so prikazane plače za 8.694 zaposlenih, razen za tiste, ki opravljajo delo prek javnih del, in tiste, ki so prejeli plačo, nižjo od minimalne bruto plače (940,58 evra). V bruto plači so lahko zajeti tudi poračuni plač dodatkov za pretekle mesece. Javni uslužbenci v času epidemije prejemajo dodatek za rizične razmere, zato so plače v tem obdobju višje, kot bi bile sicer. Povprečni delež dodatka za rizične razmere, obračunan pri plači za december 2020, je za ministrstvo za notranje zadeve 12,73 odstotka, za policijo 21,48 odstotka, za inšpektorat za notranje zadeve pa 11,33 odstotka. Plače javnih uslužbencev so javne v skladu z 38. členom zakona o sistemu plač v javnem sektorju, so pojasnili na ministrstvu.
Musarjeva je po mnogih vprašanjih v ponedeljek zvečer na twitterju še zapisala: »38. člen ZSPJS je jasen: Plače v javnem sektorju so javne, pri čemer so javnosti dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo. Ni torej nezakonito.« Izjema so za obveščevalno-varnostne službe, kjer mora biti tajnost podatkov, tudi za imena in priimke zaposlenih ter njihove plače.
Pri stavki policistov sodelujejo le člani Policijskega sindikata Slovenije (PSS), ne pa tudi drugega Sindikata policistov Slovenije (SPS). Neusklajenost sindikatov je vse prej kot jasna in normalna.
Sindikat, ki ne stavka, je že naslovil vprašanje informacijski pooblaščenki, ali je dovoljena objava plač vseh zaposlenih v policiji in na MNZ.