'STARIZEM'
Hojs omenil nov ukrep, upokojenci skočili v zrak
Tak ukrep je že veljal med prvim valom epidemije.
Odpri galerijo
Notranji minister Aleš Hojs je pred dnevi v primeru slabšanja epidemiološke slike napovedal možnost ukrepa omejevanja ur vstopa v trgovine za upokojence, ki smo ga poznali v času epidemije spomladi letos, kar je sprožilo veliko negodovanja med upokojenci.
Preberite tudi:
V Srebrni niti – Združenju za dostojno starost ostro nasprotujejo vsem morebitnim napovedanim ukrepom, o katerih je govoril minister Hojs, ki bi ponovno uvedel ure nakupovanja za starejše, »kar ni pokazalo nobenih znanstveno dokazanih dobrih rezultatov, je pa povečalo nestrpnost do starejših v družbi, diskriminacijo starejših – z eno besedo starizem, ki mu ostro nasprotujemo«.
Med prvim valom epidemije novega koronavirusa je vlada sprejela odlok o prednosti vstopa v trgovine od 8. od 10. ure za starejše oz. ranljive skupine ter zadnjo uro obratovalnega časa. Pri tem je veljalo, da starejši od 65 let lahko nakupe opravijo nakup samo v tem času, svojo starost pa izkazujejo z javno listino (na primer z osebno izkaznico).
Po oceni zagovornika pa je bila odločitev vlade diskriminatorna do starejših od 65 let. Kot je v oceni diskriminatornosti predpisa ugotovil zagovornik, bi namreč širjenje virusa vlada zamejila tudi z milejšim ukrepom: starejšim od 65 let bi morala zgolj priporočiti, naj nakupe opravijo izključno v času, ki je rezerviran za nakupovanje ranljivih skupin. To je v odgovoru na poizvedbo zagovornika povedal tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), ki bi starejšim od 65 let nakupovanje po rezerviranem času za nakupe ranljivih skupin zgolj odsvetoval.
Res se s prepovedjo nakupovanja starejšim od 65 let omeji širjenje virusa, a ta omejitev skupaj z možnostjo, da starejši nakupe opravijo v zgolj dveh urah, dejansko pomeni večjo gnečo v trgovinah v času, ko je nakupovanje dovoljeno, saj upokojenci predstavljajo skoraj tretjino prebivalstva Slovenije oziroma okoli 620.000 prebivalcev. To pa pomeni, da takšna ureditev dejansko ogroža doseganje cilja odloka in zato ukrep ni povsem ustrezen.
Preberite tudi:
Državljanom bi lahko zasegli tudi avtomobile: Hojs v tem ne vidi težav
V Srebrni niti – Združenju za dostojno starost ostro nasprotujejo vsem morebitnim napovedanim ukrepom, o katerih je govoril minister Hojs, ki bi ponovno uvedel ure nakupovanja za starejše, »kar ni pokazalo nobenih znanstveno dokazanih dobrih rezultatov, je pa povečalo nestrpnost do starejših v družbi, diskriminacijo starejših – z eno besedo starizem, ki mu ostro nasprotujemo«.
Naj si preberejo, kaj so že povedali
V združenju, katerega predsednica je Biserka Marolt Meden, vlado pozivajo, naj pred »ponovnim sprejemanjem diskriminatornih ukrepov ne samo prebere, kaj smo že ob prvotnih ukrepih povedali starejši, ampak tudi, kaj menijo o takšnih ukrepih varuh človekovih pravic, zagovornik načela enakosti, informacijska pooblaščenka ter druga civilna in strokovna združenja«.Med prvim valom epidemije novega koronavirusa je vlada sprejela odlok o prednosti vstopa v trgovine od 8. od 10. ure za starejše oz. ranljive skupine ter zadnjo uro obratovalnega časa. Pri tem je veljalo, da starejši od 65 let lahko nakupe opravijo nakup samo v tem času, svojo starost pa izkazujejo z javno listino (na primer z osebno izkaznico).
Zagovornik: Diskriminatorno za starejše od 65 let
Tudi iz urada zagovornika načela enakosti so sporočili, da je bila prepoved nakupovanja za starejše od 65 let med epidemijo diskriminatoren ukrep. Zaradi odloka so imele ranljive skupine prebivalstva sprva prednost pri nakupovanju, kasneje pa so bile trgovine med 8. in 10. uro in v zadnji uri obratovanja odprte le zanje. Zagovornik je ocenil, da je bila določitev posebnega termina za nakupovanje ranljivih skupin primeren ukrep za zamejitev epidemije, da je vlada tako zaščitila najranljivejše prebivalce, hkrati pa ni pretirano posegla v pravice preostalih skupin. Zato ukrep predstavlja izjemo od prepovedi diskriminacije.Po oceni zagovornika pa je bila odločitev vlade diskriminatorna do starejših od 65 let. Kot je v oceni diskriminatornosti predpisa ugotovil zagovornik, bi namreč širjenje virusa vlada zamejila tudi z milejšim ukrepom: starejšim od 65 let bi morala zgolj priporočiti, naj nakupe opravijo izključno v času, ki je rezerviran za nakupovanje ranljivih skupin. To je v odgovoru na poizvedbo zagovornika povedal tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), ki bi starejšim od 65 let nakupovanje po rezerviranem času za nakupe ranljivih skupin zgolj odsvetoval.
Le še Srbija
Zagovornik se je pri pripravi ocene obrnil tudi na prakso in mnenja drugih evropskih organov za enakost, združenih v Equinet. Izvedel je, da je podobno omejitev nakupovanja za starejše poleg slovenske vlade sprejela le še srbska. Tisti evropski organi za enakost, ki so se na pobudo zagovornika do vprašanja diskriminatornosti te prepovedi tudi opredelili, so navedli, da bi to lahko bila diskriminacija na podlagi starosti.Res se s prepovedjo nakupovanja starejšim od 65 let omeji širjenje virusa, a ta omejitev skupaj z možnostjo, da starejši nakupe opravijo v zgolj dveh urah, dejansko pomeni večjo gnečo v trgovinah v času, ko je nakupovanje dovoljeno, saj upokojenci predstavljajo skoraj tretjino prebivalstva Slovenije oziroma okoli 620.000 prebivalcev. To pa pomeni, da takšna ureditev dejansko ogroža doseganje cilja odloka in zato ukrep ni povsem ustrezen.