PREVOJE
Hokej se je začel na zamrznjenih ribnikih
V listini, potrjeni 18. maja 1369, je poleg Blagovice in Selc imenovan tudi zaselek Prelog; to so najbrž zdajšnje Prevoje pri Šentvidu, kot se naselje uradno imenuje.
Odpri galerijo
Prevoje so gručasto naselje v občini Lukovica. Fotografije: Primož Hieng
Na začetku Črnega grabna, gledano z ljubljanske strani, ležijo Prevoje pri Šentvidu, ki so značilno obcestno naselje, h kateremu spada še zaselek Zaboršt. Gručasto naselje je zraslo kot furmanska vas ob nekdanji cesti Dunaj–Trst. Tu je cesta raje ubrala pot prek rahlega prelaza (prevoja) na severni strani Krtinskega hriba kot po močvirnem svetu ob poplavni Radomlji.
V listini, potrjeni 18. maja 1369, je poleg Blagovice in Selc imenovan tudi zaselek Prelog; to so najbrž zdajšnje Prevoje pri Šentvidu, kot se naselje uradno imenuje.
Naselje leži na ilovnati terasi med potokom Želodnikom na severu in Radomljo na jugu. V njem je ohranjenih nekaj velikih furmanskih domov. Severno od Prevoj pri Šentvidu so trije ribniki, ki so uvrščeni med naravne vrednote lokalnega pomena. V njih po podatkih Ribiške družine Bistrica Domžale živijo krap, amur, ščuka, koreselj, zelenka in linj. Ribniki so pozimi zamrznili, kar je omogočilo, da se je v naselju razvil hokej, ki ima na Prevojah dolgoletno tradicijo. Hokejski klub Prevoje uspešno nastopa še danes, zelo aktivni so tudi člani njihove veteranske ekipe.
Na Prevojah se je 4. julija 1785 rodil dr. Jakob Zupan, duhovnik, jezikoslovec, prevajalec in pesnik, Prešernov sodobnik, soustanovitelj in sodelavec Kranjske čbelice. Umrl je 6. februarja 1852 v Celovcu. Leta 1806 je v Ljubljani končal študij teologije in bil 1809. posvečen, nato je nastopil službo kaplana v Šmarju pri Ljubljani. Od leta 1815 je bil na ljubljanskem bogoslovju profesor za Staro zavezo, na liceju pa je poučeval orientalske jezike.
Zaradi svojih nazorov o Rimskokatoliški cerkvi in odkritega panslavizma ter nerednega opravljanja duhovniške in profesorske službe je prišel v spor s cerkvenimi in prosvetnimi oblastmi ter bil 1835. prisilno upokojen in pregnan v Celovec. Zupan je prevajal Sveto pismo, pisal o slovenski etnologiji, se ukvarjal z zgodovino, raziskoval glagoljaštvo ter zbiral in objavljal ljudske pregovore; zbral in objavil jih je približno 500. Odločno je bil proti metelčici in tako posredno podprl Franceta Prešerna in Matijo Čopa.
Za doktorja teologije je bila znana še ena posebnost, da je svoje pesmi pisal brez črk c in s. Uvajal je preživete jezikovne oblike, veliko je uporabljal druge slovanske besede ter sam ustvarjal nove izraze. Tako njegove pesmi kakor prevodi so bili dostikrat nerazumljivi. Zupanovi pogledi na jezik in književnost so spodbudili Franceta Prešerna k pisanju satiričnih verzov na njegov račun.
Hoferjev logistični center so odprli leta 2008.
V listini, potrjeni 18. maja 1369, je poleg Blagovice in Selc imenovan tudi zaselek Prelog; to so najbrž zdajšnje Prevoje pri Šentvidu, kot se naselje uradno imenuje.
Trije ribniki so uvrščeni med naravne vrednote lokalnega pomena.
Naselje leži na ilovnati terasi med potokom Želodnikom na severu in Radomljo na jugu. V njem je ohranjenih nekaj velikih furmanskih domov. Severno od Prevoj pri Šentvidu so trije ribniki, ki so uvrščeni med naravne vrednote lokalnega pomena. V njih po podatkih Ribiške družine Bistrica Domžale živijo krap, amur, ščuka, koreselj, zelenka in linj. Ribniki so pozimi zamrznili, kar je omogočilo, da se je v naselju razvil hokej, ki ima na Prevojah dolgoletno tradicijo. Hokejski klub Prevoje uspešno nastopa še danes, zelo aktivni so tudi člani njihove veteranske ekipe.
Prevoje so gručasto naselje v občini Lukovica. Fotografije: Primož Hieng
Na Prevojah se je 4. julija 1785 rodil dr. Jakob Zupan, duhovnik, jezikoslovec, prevajalec in pesnik, Prešernov sodobnik, soustanovitelj in sodelavec Kranjske čbelice. Umrl je 6. februarja 1852 v Celovcu. Leta 1806 je v Ljubljani končal študij teologije in bil 1809. posvečen, nato je nastopil službo kaplana v Šmarju pri Ljubljani. Od leta 1815 je bil na ljubljanskem bogoslovju profesor za Staro zavezo, na liceju pa je poučeval orientalske jezike.
Zupan je svoje pesmi pisal brez črk c in s.
Zaradi svojih nazorov o Rimskokatoliški cerkvi in odkritega panslavizma ter nerednega opravljanja duhovniške in profesorske službe je prišel v spor s cerkvenimi in prosvetnimi oblastmi ter bil 1835. prisilno upokojen in pregnan v Celovec. Zupan je prevajal Sveto pismo, pisal o slovenski etnologiji, se ukvarjal z zgodovino, raziskoval glagoljaštvo ter zbiral in objavljal ljudske pregovore; zbral in objavil jih je približno 500. Odločno je bil proti metelčici in tako posredno podprl Franceta Prešerna in Matijo Čopa.
Hokej ima na Prevojah dolgoletno tradicijo in še danes ga igrajo.
Za doktorja teologije je bila znana še ena posebnost, da je svoje pesmi pisal brez črk c in s. Uvajal je preživete jezikovne oblike, veliko je uporabljal druge slovanske besede ter sam ustvarjal nove izraze. Tako njegove pesmi kakor prevodi so bili dostikrat nerazumljivi. Zupanovi pogledi na jezik in književnost so spodbudili Franceta Prešerna k pisanju satiričnih verzov na njegov račun.
