Hokejist pomaga malim borcem nazaj na noge

V zadnjem času se je v Trzinu zvrstila četa malih junakov. Vsakogar je najprej sprejel velikan. Dobesedno. V Ljubljani so ga častili, na Jesenicah črtili, ko je bil v reprezentanci, in to na 11 svetovnih prvenstvih, pa so mu vsi podalpski športni zanesenjaki ploskali. Po koncu igralne kariere se je Robert Ciglenečki posvetil poslu in, kot priznava, sprejel tudi kakšno napačno odločitev. Kljub vsemu je hokejist, znan tudi po trdih pesteh, pokazal in dokazal, da ima veliko srce in posluh za otroke. Predvsem za te, ki so potrebni posebne pozornosti. Zato se je odločil za postavitev centra za nevrorehabilitacijo, namenjenega izvajanju specializiranih terapij.


»Ne le najmlajši, tudi odrasli so dobrodošli,« povabi v center za nevrorehabilitacijo Theramoto. Prostore je odkril popolnoma po naključju: »V pritličju je, dostop je z ulice, pa še opremljen je bil za dejavnost fizioterapije. Takoj smo se lotili prenove, nato pa s strokovnjaki, ki jih imamo, sestavili seznam terapij, ki jih lahko izvajamo z otroki s cerebralno paralizo in drugimi nevrološkimi motnjami ter motnjami v razvoju, z osebami, ki okrevajo po možganski kapi, po opravljenem posegu etapne fibrotomije, imajo mišično distrofijo oziroma v drugih obdobjih posttravmatskih in pooperacijskih stanj.«
Nekam mehkobna se je zdela govorica terapevtov, nakar smo se zedinili, da smo pravzaprav na enaki, slovanski jezikovni osnovi. Iz Slovaške namreč prihaja Robertov sodelavec, magister fizioterapije Marek Zabojnik, ki se je šolal v Bratislavi: »Začel sem v zdravstveni šoli, potem nadaljeval na univerzi, smer fizioterapija. Kar vleklo me je v to smer.«


Pred odhodom v Slovenijo je s Slaveno Hlavajovo v svoji domovini delal v priznani kliniki Adeli v Pieštanyih. »Dobil sem dobro ponudbo za zaposlitev iz Slovenije, hkrati sem spoznal, da je meni lažje priti sem in tu zaživeti, kot da starši vozijo na Slovaško svoje otroke, kar je seveda naporno. Povabil sem še Slaveno in tri leta bo, odkar sva pri vas.«
V tem času sta izjemno mirni Marek in široko nasmejana Slavena s svojim teoretičnim in praktičnim znanjem pomagala večinoma otrokom, in sicer s terapijo therasuit s posebno obleko, tako imenovano pajek terapijo in kisikovo terapijo ter terapijo termo-cryo. Obvladata tudi nameščanje kinezotrakov, opravljata magnetno stimulacijo in podobno.


»V resnici obstajajo merljivi parametri, kako uspešna je naša terapija,« razloži Hlavajova, vodja centra Ciglenečki pa nadaljuje: »Osebno sem videl, da s terapijami, ki jih omogočamo, naši uporabniki dobijo možnost napredka k samostojnosti. Še z vsakim smo dosegli napredek, s tem sem tudi osebno dobil dodaten zagon. Imeli smo srečno roko pri izbiri kadra, saj smo dobili slovaška strokovnjaka s pozitivno energijo, hkrati sta mlada in željna dokazovanja svojega znanja in sposobnosti. Vidi se, da smo na pravi poti, v zadovoljstvo nas in naših uporabnikov. Pravzaprav sploh ne vem, kako bi jih imenoval, najraje jih imenujem kar naši otroci. Nekaj najlepšega je, ko naši otroci, ki imajo težke oblike stanj, opravijo prve samostojne korake. Njihov samostojni korak je zame večji dosežek kot katera koli zmaga v času mojega igranja hokeja na ledu.«
Največ povpraševanja je po sklopu dvotedenskih intenzivnih terapij, ki so prilagojene vsakemu bolniku. »Tako naši gosti pri nas preživijo od štiri do šest ur na dan, zanje hkrati skrbimo trije ali štirje terapevti,« razgrne Hlavajova in dodaja, da imajo med terapevti študente fizioterapevtske smeri. »Tako lahko študenti ob Mareku in Slaveni pridobijo velik nabor praktičnih izkušenj, podkrepljenih s teoretičnim znanjem, kar je za njih seveda dobrodošlo za delo v prihodnosti,« sklene Ciglenečki, ki v centru počne vse, kar ni povezano s terapijami.