RUBEŽ
Hokejski legendi rubijo dom
Darko Prusnik je zapadel v desetletje boja za ohranitev hiše. Med tekmo Slovenije s Francijo bo napadel veteranski rekord v dviganju uteži.
Odpri galerijo
Prehrana s tržnice in trening v telovadnici sta njegov moto. FOTO: Boštjan Fon
»Čeprav je zame smrkolin, je Primož Roglič moj vzor, ker je garač, nepopustljiv,« je dejal Darko Prusnik. 65 let je dopolnil marca letos, toda hrust iz Šiške se ne preda. Njegova telesna moč je še za par desetletij mlajše nedojemljiva. Po drugi strani se je nekdanji hokejski vratar, nato branilec in ob koncu aktivne kariere tudi napadalec, kar je v hokeju izjemna redkost, znašel v težavah, ki se vlečejo že desetletje.
»Naivnež sem. Vedno je bilo denarja od športa bolj za preživetje kot za kaj drugega,« pove mož, ki je po športni poti postal strokovnjak za telesno pripravo. In to kakšno! Takšno, da ga je iz hokeja v košarko povabil še ena legenda slovenskega športa – Zmago Sagadin. Dobro je vedel, koliko je vreden Prusnik, ki je tudi izjemen motivator.
»Predvsem sem vsem varovancem vedno dopovedal, da vse za odlično kondicijo dobimo na tržnici in v telovadnici. Nikoli nisem bil in ne bom pristaš prehranskih dodatkov in kemije. Zmeraj sem in bom cenil pošteno oddelan trening. Doping se mi gabi,« pove in srkne iz steklenice, v kateri je voda pomešana z žlico medu. Več ne potrebuje, pojasni, čeprav je pred tem rahlo, narahlo dvignil ročko nad glavo enih dvajsetkrat, tridesetkrat. In na ročki je bilo za pol centa uteži.
»Pred ducat leti me je poklical Zvone Šuvak in mi dejal, naj pridem na Jesenice za kondicijskega trenerja. Ponujal mi je večjo plačo, kot sem jo imel pri košarki,« pove Prusnik in doda, da je poleti na Jesenice pripeljal celotno športno opremo za fizično pripravo hokejistov: »Od leta 2009 do 2011 sem bil v Podmežakli. Takrat so se začele finančne težave, čeprav smo bili dvakrat državni prvaki.«
Prišlo je do neizplačila serije plač, vsi v hokejskem kolektivu pa so bili zaposleni kot samostojni podjetniki. Fantom nihče ni pomagal biti pozoren na obliko zaposlitve, znane s kratico s. p., in tako Prusnik, ko ni prejel plače, prispevkov državi ni poplačal. Ob tem se ni zavedal, kaj to potegne za seboj. »Naredil se je dolg do Finančne uprave RS. Sem v invalidski upokojitvi od leta 2013 in moja penzija trenutno znaša nekaj čez 400 evrov.«
Darko Prusnik je dobil tožbo proti klubu HK Jesenice, toda to ni več isti pravni subjekt, kot je danes pod streho Podmežakle, kjer sta celo dva kluba. Nobeden od njiju nima zveze z ugasnjenim jeseniškim ponosom. Od koga bi potem lahko izterjal denar za poplačilo dolgov? Furs, ker je Prusnik izdajal račune, je zahteval poplačilo 20.000 evrov. »Tako se mi je vse sesulo. Nisem mogel izplavati iz dolgov, invalidska penzija ni dovolj. Delno sem poplačal Furs, denar so mi pomagali zbrati dobri ljudje, ki so pomoč nakazali na poseben račun Rdečega križa, in sem jim neizmerno hvaležen. Finančni upravi sem dolžan še 11.000 evrov. Če ne poravnam dolga, bi hišo, ki jo imam, dali na dražbo. Kaj pa bi lahko z ostankom od prodaje hiše kupil? Nič?«
Možak, znan po poštenosti, dobrodelnosti in velikem srcu, ki ga je namenil športu, bo tokrat poskušal pomagati sebi. 17. maja ob 20. uri je v okviru mednarodnega turnirja na sporedu hokejska tekma v Ljubljani, v dvorani Tivoli, med Slovenijo in Francijo. Pred tem je vedno dvigoval uteži za dobrodelni namen in pomoč drugim.
»S pomočjo OZ Rdečega križa Ljubljana smo zbirali sredstva za poplačilo dolgov in tako so mi odložili dražbo hiše za tri mesece, vem pa, da mi novega odloga ne bodo več odobrili. Zbrati moram 11.000 evrov in mi tako ostane streha nad glavo. V času omenjene tekme bom v prostoru za slovenskim golom dvigoval 50 kg eno uro in tako poskušal preseči veteranski rekord. Nazadnje sem ročko v eni uri dvignil 1081-krat. Zadajal sem si cilje in izzive, sploh potem, ko sem opustil hokej, in tako sem si ga zadal tudi zdaj: rešiti moram streho nad glavo, pod katero ne živim le jaz. Pri tem me podpira Hokejska zveza Slovenije in njihov generalni sekretar Dejan Kontrec. S tem dogodkom bi rad zbral za poplačilo Fursa in se rešil bremena izgube hiše, ki pritiska name že deset let.«
Darko ob dogodku ne bo sam, pomagali mu bomo Janez Žerdin, Aleš Bitenc, sin Rok, nekoč prav tako hokejist, ter spodaj podpisani. Že prej se lahko nakaže pomoč enemu od velikanov našega hokeja na posebni račun Rdečega križa Ljubljana, vrhunec zbiranja pomoči za hokejsko legendo pa bo med dogodkom v hali Tivoli.
»Prestal sem operacijo hrbtenice, še eno vretence imam premaknjeno, tako da že osem let ne morem teči. Čakajo me operacije kolen in zamenjava kolkov, vendar lahko še vedno treniram s svojo težo.« Ga hudomušno povprašamo, ali bo potem zdrav umrl. »Bolje zdrav kot bolan. Dom starostnikov me ne bo videl, saj trdno upam, da bom obdržal lastno hišo z akcijo, ki je sredi maja pred menoj.«
Plač ni bilo, dolg je nastajal
»Naivnež sem. Vedno je bilo denarja od športa bolj za preživetje kot za kaj drugega,« pove mož, ki je po športni poti postal strokovnjak za telesno pripravo. In to kakšno! Takšno, da ga je iz hokeja v košarko povabil še ena legenda slovenskega športa – Zmago Sagadin. Dobro je vedel, koliko je vreden Prusnik, ki je tudi izjemen motivator.
Darko je bil tudi izjemen motivator. FOTO: Arhiv
»Predvsem sem vsem varovancem vedno dopovedal, da vse za odlično kondicijo dobimo na tržnici in v telovadnici. Nikoli nisem bil in ne bom pristaš prehranskih dodatkov in kemije. Zmeraj sem in bom cenil pošteno oddelan trening. Doping se mi gabi,« pove in srkne iz steklenice, v kateri je voda pomešana z žlico medu. Več ne potrebuje, pojasni, čeprav je pred tem rahlo, narahlo dvignil ročko nad glavo enih dvajsetkrat, tridesetkrat. In na ročki je bilo za pol centa uteži.
»Pred ducat leti me je poklical Zvone Šuvak in mi dejal, naj pridem na Jesenice za kondicijskega trenerja. Ponujal mi je večjo plačo, kot sem jo imel pri košarki,« pove Prusnik in doda, da je poleti na Jesenice pripeljal celotno športno opremo za fizično pripravo hokejistov: »Od leta 2009 do 2011 sem bil v Podmežakli. Takrat so se začele finančne težave, čeprav smo bili dvakrat državni prvaki.«
Prišlo je do neizplačila serije plač, vsi v hokejskem kolektivu pa so bili zaposleni kot samostojni podjetniki. Fantom nihče ni pomagal biti pozoren na obliko zaposlitve, znane s kratico s. p., in tako Prusnik, ko ni prejel plače, prispevkov državi ni poplačal. Ob tem se ni zavedal, kaj to potegne za seboj. »Naredil se je dolg do Finančne uprave RS. Sem v invalidski upokojitvi od leta 2013 in moja penzija trenutno znaša nekaj čez 400 evrov.«
Smrkolin iz Šiške v vratarski opremi leta 1968 Foto: Osebni arhiv
Darko Prusnik je dobil tožbo proti klubu HK Jesenice, toda to ni več isti pravni subjekt, kot je danes pod streho Podmežakle, kjer sta celo dva kluba. Nobeden od njiju nima zveze z ugasnjenim jeseniškim ponosom. Od koga bi potem lahko izterjal denar za poplačilo dolgov? Furs, ker je Prusnik izdajal račune, je zahteval poplačilo 20.000 evrov. »Tako se mi je vse sesulo. Nisem mogel izplavati iz dolgov, invalidska penzija ni dovolj. Delno sem poplačal Furs, denar so mi pomagali zbrati dobri ljudje, ki so pomoč nakazali na poseben račun Rdečega križa, in sem jim neizmerno hvaležen. Finančni upravi sem dolžan še 11.000 evrov. Če ne poravnam dolga, bi hišo, ki jo imam, dali na dražbo. Kaj pa bi lahko z ostankom od prodaje hiše kupil? Nič?«
Prvič bo dvigal zase
Možak, znan po poštenosti, dobrodelnosti in velikem srcu, ki ga je namenil športu, bo tokrat poskušal pomagati sebi. 17. maja ob 20. uri je v okviru mednarodnega turnirja na sporedu hokejska tekma v Ljubljani, v dvorani Tivoli, med Slovenijo in Francijo. Pred tem je vedno dvigoval uteži za dobrodelni namen in pomoč drugim.
RKS-OZ Ljubljana je odprl poseben humanitarni račun za pomoč Darku Prusniku. Športni prijatelji, nekdanji soigralci, nasprotniki, navijači in tudi pristaši klubov, proti katerim je Darko Prusnik nekoč igral, ter vsi posamezniki, ki cenijo pošten trud za dosego cilja, lahko nakažete sredstva na Rdeči križ Slovenije - Območno združenje Ljubljana, Tržaška cesta, 1000 Ljubljana, na račun, odprt pri Delavski hranilnici, d. d., s številko SI56 6100 0112 2334 482 ter sklicem: SI00/10-09-2020 Iz Rdečega križa opozarjajo, da pri nakazilu donacij obvezno navedete sklic.
»S pomočjo OZ Rdečega križa Ljubljana smo zbirali sredstva za poplačilo dolgov in tako so mi odložili dražbo hiše za tri mesece, vem pa, da mi novega odloga ne bodo več odobrili. Zbrati moram 11.000 evrov in mi tako ostane streha nad glavo. V času omenjene tekme bom v prostoru za slovenskim golom dvigoval 50 kg eno uro in tako poskušal preseči veteranski rekord. Nazadnje sem ročko v eni uri dvignil 1081-krat. Zadajal sem si cilje in izzive, sploh potem, ko sem opustil hokej, in tako sem si ga zadal tudi zdaj: rešiti moram streho nad glavo, pod katero ne živim le jaz. Pri tem me podpira Hokejska zveza Slovenije in njihov generalni sekretar Dejan Kontrec. S tem dogodkom bi rad zbral za poplačilo Fursa in se rešil bremena izgube hiše, ki pritiska name že deset let.«
Darko ob dogodku ne bo sam, pomagali mu bomo Janez Žerdin, Aleš Bitenc, sin Rok, nekoč prav tako hokejist, ter spodaj podpisani. Že prej se lahko nakaže pomoč enemu od velikanov našega hokeja na posebni račun Rdečega križa Ljubljana, vrhunec zbiranja pomoči za hokejsko legendo pa bo med dogodkom v hali Tivoli.
11 tisoč evrov mora še odplačati.
»Prestal sem operacijo hrbtenice, še eno vretence imam premaknjeno, tako da že osem let ne morem teči. Čakajo me operacije kolen in zamenjava kolkov, vendar lahko še vedno treniram s svojo težo.« Ga hudomušno povprašamo, ali bo potem zdrav umrl. »Bolje zdrav kot bolan. Dom starostnikov me ne bo videl, saj trdno upam, da bom obdržal lastno hišo z akcijo, ki je sredi maja pred menoj.«
