ŠKOFJA LOKA
Homanova hiša leta skrivala beneški zaklad (FOTO)
Več kot pol tisočletja ima na grbi škofjeloška lepotica. Pod več plastmi ometa odkrili dragocene freske.
Odpri galerijo
Homanova hiša v Škofji Loki FOTOGRAFIJE: Boštjan Fon
Pisalo se je leto, ko je Evropa spoznala sončnice. Semena so z osvajanj daljnih dežel prinesli zavojevalci, medtem pa so se na sončni strani Alp naši predniki bolj kot ozirajoč se na prilaščanje tujih ozemelj obračali h gradbeništvu.
Sploh Gorenjska je bila leta 1510 cilj mojstrov, ki so dokončali grad Brdo, gradnjo so podprli vitezi iz plemenite družine Egkhi, ter Škofja Loka, kjer so pod gradom, ki so ga zgradili freisinški škofje kmalu po prejemu loškega ozemlja, zadnji strešnik dali nad Homanovo hišo. Zgradba je danes še v izjemnem stanju, še več, Homanova hiša v Škofji Loki ravno v teh dneh doživlja izjemno podrobno načrtovano adaptacijo notranjih prostorov.
»V preteklosti smo jo že trikrat obnavljali. Tokrat smo se še enkrat lotili dela, ker smo se odločili, da hiši za njen 510. rojstni dan zgoraj, kjer so bili nekoč poslovni prostori, vdihnemo košček vsakodnevnega življenja, ki mu hiša kljub petim stoletjem lahko ponudi varen objem in zavetje,« pove Damijan Ambrožič.
S poslovnimi sodelavci podjetja Rodeo Trade so hišo kupili leta 1994: »Po denacionalizacijskem postopku je hišo nazaj dobila družina Homan, a je ni želela imeti in so jo ponudili v prodajo. Takrat se je podirala, bila brez vseh vsebin. Že leta 1995 smo jo začeli obnavljati in opravili protipotresno konsolidacijo, kajti hiša se je pogrezala navznoter. Leta 2001 smo menjali streho in ostrešje. Aprila 2007 smo se lotili obnove fasade, še prej pa smo zamenjali ves napušč. Pri obnovi fasade smo po nasvetu restavratorskega centra ubrali pristop, ki poskuša v celoti ohraniti originalni omet. Uporabljali smo naravne materiale, zaščitni omet smo uporabili le v pritličju, kjer stavba vleče nase vlago, zgornji del hiše je v celoti naraven,« pove Ambrožič.
Spodaj so uredili tri trgovine in kavarno, v prvem nadstropju je bila gostilna, na vrhu njihovi poslovni prostori. V poznejših letih so center Škofje Loke zaprli za promet, tudi gostilna je prenehala obratovati, podjetje Rodeo Trade se je preselilo v Kranj. »Tako sva se s poslovnim partnerjem Miletom Bilandžijo, skupaj sva v poslu od leta 1984, odločila, da bova naredila v zgornjem delu hiše pet stanovanj.
Problem starih mestnih jeder je revitalizacija. Najprej je treba pripeljati ljudi nazaj. Center Škofje Loke je čaroben, izjemno zanimiv, toda potrebuje življenje, potrebuje ljudi, ki v tem predelu najdejo svoj življenjski prostor,« pravi Ambrožič: »Hiša je bila od nekdaj stanovanjska, bili sta tu še trgovina in gostilna. Sezidali so jo za upravnika škofjeloškega gradu in pravzaprav je bil to kompleks župnišča, Koširjeve in Homanove hiše ob severnih izhodnih vratih grajskega predela v Selško dolino. Od leta 1510, ko so bile postavljene te tri zgradbe, se na tem mestu ni spremenilo popolnoma nič, in tako je to eden redkih meščanskih dvorcev v Sloveniji, ki je še v uporabni funkciji.«
V fazi obnove so v tesnem stiku z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Na zunanji strani hiše sta dve freski iz 16. stoletja. Ob prvih posegih v zgornjih nadstropjih so se odločili, da si vzamejo čas in delajo pazljivo. Treba je izreči vse priznanje za tak način dela, saj se je pod 14 plastmi ometa odkrilo freske iz najboljših časov beneške slikarske šole. »Zdaj sta dve varianti: ali jih bomo izpostavili v samem prostoru, kar je odvisno od bodočega lastnika stanovanja, druga pa, da se naredi časovna kapsula z ustrezno konzervacijo. Sami smo poklicali strokovnjake s tega področja, čeprav gre investicija samo iz našega podjetja, nimamo nobenih zunanjih virov,« pove Ambrožič, ki je ob nakupu Homanove hiše premišljeval, da bi bila idealna za mini hotel. »Škofja Loka je zelo zanimiva, kar se tiče te ideje, saj so prenočitvene kapacitete slabe. Ljudje, ki delajo v podjetjih tu okoli, recimo spijo v Ljubljani. A s hotelom se moraš ukvarjati, se mu posvetiti vsak dan skozi ves dan, in tako smo to idejo opustili.«
Pet udobnih stanovanj, tri s površino 75 kvadratnih metrov bivalne površine in dve po 120 kvadratnih metrov, bo nastalo, in to na lesenih podlagah tal, ki štejejo pet stoletij. Stanovanji na podstrehi bosta imeli še galerijo, v notranjosti pa ostane vse, kakor je bilo nekoč. Ker je bila to meščanska hiša, stiske s prostorom ni v notranjosti. Arhitekti Mojca Basaj in Aleš Hafner ter Ana Marija Krajnc iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije so dodali svoj del strokovnosti k projektu oživitve vsakdana v Homanovi hiši. Tudi sami izvajalci del so pozorni na podrobnosti, ki so se nemara skrile v Homanovi hiši skozi stoletja, saj se to spodobi iz spoštovanja do prednikov in naših potomcev.
Pravi umetniški zaklad se je skrival pod plastmi ometa.
Sploh Gorenjska je bila leta 1510 cilj mojstrov, ki so dokončali grad Brdo, gradnjo so podprli vitezi iz plemenite družine Egkhi, ter Škofja Loka, kjer so pod gradom, ki so ga zgradili freisinški škofje kmalu po prejemu loškega ozemlja, zadnji strešnik dali nad Homanovo hišo. Zgradba je danes še v izjemnem stanju, še več, Homanova hiša v Škofji Loki ravno v teh dneh doživlja izjemno podrobno načrtovano adaptacijo notranjih prostorov.
Meščanski dvorec
»V preteklosti smo jo že trikrat obnavljali. Tokrat smo se še enkrat lotili dela, ker smo se odločili, da hiši za njen 510. rojstni dan zgoraj, kjer so bili nekoč poslovni prostori, vdihnemo košček vsakodnevnega življenja, ki mu hiša kljub petim stoletjem lahko ponudi varen objem in zavetje,« pove Damijan Ambrožič.
Pasji sekretV gostilno nad slaščičarno je rad zahajal slikar – impresionist Ivan Grohar, ki je od tod naslikal znamenito sliko Loka v snegu. Zanimiva je tudi Homanova lipa, ki so jo posadili leta 1934 v čast kralja Aleksandra, atentat nanj je v francoskem Marseillu tistega leta uspešno izvedel makedonski nacionalist Vlado Černozemski s pomočjo hrvaških ustašev. Domačini so jo imenovali pasji sekret, sosede so tudi otroke nagovarjale, naj korenine drevesa polulajo čim večkrat, da bi se od bogatih dodatkov posušilo. Zavedali so se, da bo drevo enkrat veliko in se bodo pokazale tudi senčne strani, kar pa se v današnjih dneh izkazuje za odlično, saj Homanova lipa daje odlično naravno senco v poletnih dneh nad teraso kavarne.
S poslovnimi sodelavci podjetja Rodeo Trade so hišo kupili leta 1994: »Po denacionalizacijskem postopku je hišo nazaj dobila družina Homan, a je ni želela imeti in so jo ponudili v prodajo. Takrat se je podirala, bila brez vseh vsebin. Že leta 1995 smo jo začeli obnavljati in opravili protipotresno konsolidacijo, kajti hiša se je pogrezala navznoter. Leta 2001 smo menjali streho in ostrešje. Aprila 2007 smo se lotili obnove fasade, še prej pa smo zamenjali ves napušč. Pri obnovi fasade smo po nasvetu restavratorskega centra ubrali pristop, ki poskuša v celoti ohraniti originalni omet. Uporabljali smo naravne materiale, zaščitni omet smo uporabili le v pritličju, kjer stavba vleče nase vlago, zgornji del hiše je v celoti naraven,« pove Ambrožič.
Spodaj so uredili tri trgovine in kavarno, v prvem nadstropju je bila gostilna, na vrhu njihovi poslovni prostori. V poznejših letih so center Škofje Loke zaprli za promet, tudi gostilna je prenehala obratovati, podjetje Rodeo Trade se je preselilo v Kranj. »Tako sva se s poslovnim partnerjem Miletom Bilandžijo, skupaj sva v poslu od leta 1984, odločila, da bova naredila v zgornjem delu hiše pet stanovanj.
V zgornjem delu hiše bo pet stanovanj.
Problem starih mestnih jeder je revitalizacija. Najprej je treba pripeljati ljudi nazaj. Center Škofje Loke je čaroben, izjemno zanimiv, toda potrebuje življenje, potrebuje ljudi, ki v tem predelu najdejo svoj življenjski prostor,« pravi Ambrožič: »Hiša je bila od nekdaj stanovanjska, bili sta tu še trgovina in gostilna. Sezidali so jo za upravnika škofjeloškega gradu in pravzaprav je bil to kompleks župnišča, Koširjeve in Homanove hiše ob severnih izhodnih vratih grajskega predela v Selško dolino. Od leta 1510, ko so bile postavljene te tri zgradbe, se na tem mestu ni spremenilo popolnoma nič, in tako je to eden redkih meščanskih dvorcev v Sloveniji, ki je še v uporabni funkciji.«
Časovna kapsula
V fazi obnove so v tesnem stiku z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Na zunanji strani hiše sta dve freski iz 16. stoletja. Ob prvih posegih v zgornjih nadstropjih so se odločili, da si vzamejo čas in delajo pazljivo. Treba je izreči vse priznanje za tak način dela, saj se je pod 14 plastmi ometa odkrilo freske iz najboljših časov beneške slikarske šole. »Zdaj sta dve varianti: ali jih bomo izpostavili v samem prostoru, kar je odvisno od bodočega lastnika stanovanja, druga pa, da se naredi časovna kapsula z ustrezno konzervacijo. Sami smo poklicali strokovnjake s tega področja, čeprav gre investicija samo iz našega podjetja, nimamo nobenih zunanjih virov,« pove Ambrožič, ki je ob nakupu Homanove hiše premišljeval, da bi bila idealna za mini hotel. »Škofja Loka je zelo zanimiva, kar se tiče te ideje, saj so prenočitvene kapacitete slabe. Ljudje, ki delajo v podjetjih tu okoli, recimo spijo v Ljubljani. A s hotelom se moraš ukvarjati, se mu posvetiti vsak dan skozi ves dan, in tako smo to idejo opustili.«
333
IBOX ŠTEVILKA BESEDILO ŠT lpidestia14 plasti ometa so nanesli na likovni zaklad.
Pet udobnih stanovanj, tri s površino 75 kvadratnih metrov bivalne površine in dve po 120 kvadratnih metrov, bo nastalo, in to na lesenih podlagah tal, ki štejejo pet stoletij. Stanovanji na podstrehi bosta imeli še galerijo, v notranjosti pa ostane vse, kakor je bilo nekoč. Ker je bila to meščanska hiša, stiske s prostorom ni v notranjosti. Arhitekti Mojca Basaj in Aleš Hafner ter Ana Marija Krajnc iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije so dodali svoj del strokovnosti k projektu oživitve vsakdana v Homanovi hiši. Tudi sami izvajalci del so pozorni na podrobnosti, ki so se nemara skrile v Homanovi hiši skozi stoletja, saj se to spodobi iz spoštovanja do prednikov in naših potomcev.
