Vaše denarnice bodo še bolj prazne, to je razlog

Iz dneva v dan je vse dražje, od gradbenih materialov do energentov in hrane. Osnovni izdelki, mleko, moka, meso, sladkor, olje, se bodo podražili za predvidoma 20 odstotkov. Kakšne bodo končne cene v trgovinah, bo znano kmalu, po mnenju agrarnega ekonomista dr. Aleša Kuharja bomo potrošniki za izdelek plačali tudi do 10 odstotkov več.

»Cene se dvigujejo že bistveno prej, kot to javnost opazi. Proizvodnja hrane je dolgoročni proces. Stroški njene proizvodnje in distribucije se izrazito zvišujejo že od lanske pomladi zaradi zastojev v preskrbni verigi, ki jih je povzročila pandemija – globalno so količino proizvodnje živil prilagodili, ko pa so se države odpirale, se je povpraševanje po hrani dvignilo in so šle cene energentov navzgor. Pri tem gre tudi za zelo močen in absolutno globalno univerzalen pritisk dviga cene energentov, presežne podražitve pa lahko opazimo tudi v Sloveniji. Draži se energent, ki je prisoten v celotni prehranjevalni verigi od kmeta (gnojila, pogonsko gorivo, stroji) do trgovine. Potem je na dvig cen hrane vplivala še slaba letina,« pojasnjuje Kuhar. Po njegovem gre za zgodovinsko najobsežnejše skoke cene surovin, ni pa še jasno, kako se bodo dogovorili trgovci in živilska industrija na eni ter kmetje na drugi strani: »Ne vemo, ali bodo trgovci naposled sprejeli vse podražitve in ali bodo skupaj s kmeti in živilsko industrijo pretiravali z njimi. Nedvomno je pričakovati štiri- do šestodstotno podražitev izdelkov na trgovskih policah.«

Občutljivi potrošniki

Toda (še napovedani) dvigi cen so pri nas vendarle zelo občutni: »Domači potrošnik je izrazito občutljiv za spremembe cen, vsaka ga prizadene, zato se jih trgovci kot hudič križa bojijo zvišati, kar pomeni, da ne sprejmejo podražitve proizvodnje svojih partnerjev, živilske industrije in kmetov. Tem ne priznajo višjih stroškov, ki so objektivni in globalno jasno razvidni. Če bi bili odnosi partnerski, transparentni, cenovni šoki ne bi bili veliki in posledica zaostalih dvigov cen, ki jih nismo uvedli jeseni. Zdaj pa se bo sprožil val višjih cen, ki so se kopičile. Sam podpiram postopno in takojšnje dvigovanje, ko déležniki v verigi vidijo, da se stroški višajo. Višajo se za odstotek ali dva, kar se na policah ne pozna tako močno in ne vključuje špekulativnih dražitev, ki so posledica nepartnerskih in nekolektivnih odnosov. Trgovci pa pri nas ne dovolijo zviševanja cen in čakajo zelo dolgo, medtem pa industrija in kmetje že pol leta delajo izgubo.«

Konkretne dvige cen, za 20 odstotkov, so napovedali tudi v mesni industriji, a Kuhar poudarja, da bodo odvisne od nabavne in maloprodajne cene ter maržne politike. Zvišanje cen pri pridelovalcu za petino pomeni nekaj pod 10 odstotkov maloprodajne cene: »A zavedati se moramo, da se zaradi raznolike ponudbe mesnih izdelkov ne bodo povsod spremenile cene. Potrošnik bo še vedno lahko izbral cenejše izdelke iz uvoza in trgovske blagovne znamke, ki so praviloma slabše kakovosti. Tukaj bodo trgovci gotovo pazili, da ne bodo blaga bistveno dražili, saj je slovenski kupec občutljiv in ga praktično ne zanima, kaj poje, ampak koliko to stane. To je po mojem mnenju napačna strategija nakupovanja. Smo namreč klasični kupci in nimamo občutka za kakovost. To nam je ostalo iz časov socializma, ko na trgu sicer ni bilo zanič stvari, a je bilo vse srednje dobro ali slabo. Videti je, kot da smo to prepričanje podedovali in verjamemo, da na trgu ni razlike v kakovosti hrane. V zadnjih desetletjih pa se je razpon ponudbe povečal, vendar se je to zgodilo na račun slabih izdelkov. Še kar mislimo, da teh ni na trgu, kar pa trgovci dobro izkoriščajo. Če potrošnik išče cenejšo hrano, trgovci hitro vidijo, kaj hoče, in najde denimo druge, cenejše dobavitelje, spremembe v recepturi izdelka in podobno. Če bomo zavračali slabše kakovostne in ugodne izdelke, jih trgovci ne bodo ponujali. Če pa jih grabimo, jih bo trgovec dal še več. Mi smo torej tisti, ki narekujemo, kaj se znajde na policah.«

Fenomen pištole in perja

Kakovostna hrana, tako Kuhar, pač ne more biti poceni, saj višja kakovost pomeni višje cene, naši proizvajalci pa proizvajajo hrano po drugačnih postopkih kot v masovnih tovarnah v Nemčiji, Avstriji, na Poljskem, kjer uporabljajo več aditivov in antibiotikov za živali: »Slovenska hrana je dražja, ker je bolj kakovostna, ima pa nakupovanje domačega tudi več pozitivnih učinkov za ekonomijo in blaginjo v državi. Slovenci plačujejo davke v Sloveniji, če pa kupimo poljsko marmelado ali pašteto, davek plačamo na Poljskem.«

Strinja se tudi, da je veliko ljudi v stiski, a po njegovem naj bo nakup hrane zadnji element v varčevanju pri družinskem proračunu. Kot pravi, je mogoče veliko privarčevati že z odrekanjem slanim in sladkim prigrizkom, ki se pogosto znajdejo v nakupovalnih košaricah.

In kakšni so obeti v prihodnosti? Roko na srce, ko se cene enkrat zvišajo, težko spet padejo. »Če iščemo kanček pozitivnega, bo konec leta cena nafte nižja, kar je gonilo cen v sodobnem svetu, energija pa pomeni največjo stroškovno komponento v proizvodnji in distribuciji hrane. Je pa res, da imamo fenomen pištole in perja. Cene gredo hitro gor, dol pa približno tako počasi kot perje,« še pove Kuhar.