Hrošč, ki uničuje sadovnjake
Res smo bili priča muhastemu vremenu s čezmerno namočenostjo, ponekod smo spremljali močne nalive s točo, poplavami in plazovi. Že majska višina padavin je bila na državni ravni občutno nad dolgoletnim povprečjem, kazalnik višine padavin je znašal 161 odstotkov. O težavah, ki jih povzročajo neugodne vremenske razmere, poročajo tudi kmetijski pridelovalci iz večjega dela Slovenije. Moča negativno vpliva na pridelavo, zdravje rastlin in strukturo tal.
Presežek vode v tleh zmanjšuje dostop kisika do korenin, kar upočasnjuje rast in produktivnost ter povečuje dovzetnost rastlin za bolezni in škodljivce. Minuli konec tedna je končno prinesel tudi nekaj vročega vremena. Najbolj vroče je bilo v jugovzhodni Sloveniji, izmerili so temperaturo od 29 do 32 °C. A brez neviht ter toče z močnimi sunki vetra niti tokrat ni šlo. Prizadelo je še zlasti severovzhod države.
2 do 3 milimetre je velik škodljivec.
Bolezni in škodljivci
Ozimni ječmen in pšenica se približujeta zaključnemu razvojnemu obdobju, dozorevanju. Pogosto deževje v zadnjem mesecu je marsikje otežilo pravočasno zaščito pred boleznimi in škodljivci. Če ta že na začetku ni bila izvedena pravočasno, je vreme zelo oviralo tudi nadaljnjo zaščito. Dozorevanje ječmena je namreč kritična faza v rastnem ciklu, ki določa končno kakovost in količino pridelka. V tem obdobju ječmenove rastline zaključujejo razvoj zrn, ta se napolnijo s hranilnimi snovmi in dosežejo ustrezno trdoto in suhost.
Ena glavnih težav, ki jih povzroča dež med dozorevanjem ječmena, je povečanje vlažnosti zrn. Povzroči lahko tudi poleganje, kar pomeni, da se stebelca upognejo ali celo zlomijo pod težo mokrih zrn v klasih. To pozneje otežuje strojno žetev in povečuje stroške spravila pridelka. Ječmen v obdobju dozorevanja najprej preide iz mlečne faze, ko so zrna še vedno zelena in mehka, napolnjena s tekočino, ki spominja na mleko. Rastline takrat še vedno potrebujejo vodo, čezmerna vlaga pa lahko povzroči razvoj glivičnih bolezni. Ko zrna postanejo trša, v njih se kopiči škrob in ostale hranilne snovi, govorimo o voščeni zrelosti. V tej fazi rastline potrebujejo suho vreme, da se začne vlaga v zrnih zmanjševati. Dež lahko povzroči povečano vlažnost zrn, kar poveča tveganje za bolezni. Ko pa dosežejo maksimalno trdoto in minimalno vsebnost vlage ter barva postane zlato rumena, pomeni, da so pripravljena za žetev. Suho in toplo vreme je v tej fazi ključno, saj zagotavlja, da zrna dosežejo optimalno kakovost. Moča poslabša tudi strukturo tal, tla se zbijejo in izgubijo zračnost, kar otežuje kroženje vode in zraka. Takšna tla je težje obdelovati. Dolgotrajna moča lahko vodi v erozijo tal; voda odplavi zgornjo, najbolj rodovitno plast, kar zmanjšuje rodovitnost zemljišč in dolgoročno ogroža pridelavo hrane.
Moča poslabša strukturo tal, tla se zbijejo in izgubijo zračnost.
Napadejo več vrst dreves
Ne nazadnje so se ponekod množično pojavljale poškodbe bukovih listov, ki se izražajo kot rjavenje, objedenost in prisotnost listnih uši. Glavni krivec je bukov rilčkar skakač, 2–3 milimetre velik hrošček iz skupine rilčkarjev.
Spomladi se izležejo iz prezimelih jajčec. Hranijo se z listi gostiteljskih rastlin, predvsem bukve, a napadejo tudi beli gaber, brezo, vrbo, jesen, jelšo, javor, kostanj, glog, bezeg, navadni oreh in jablano. Samička po oploditvi odloži jajčeca na spodnjo stran lista gostitelja, na glavno listno žilo. Ličinke, ki se izležejo, se hranijo z listno sredico in izjedajo rov, ki je značilno oblikovan – poteka med sosednjima stranskima listnima žilama proti robu in naprej proti konici, kjer se razširi v nepravilno obliko.
V prvi polovici junija se izležejo hrošči nove generacije: bukov rilčkar skakač ima eno generacijo na leto. Septembra se hrošči odpravijo v prezimovanje. Ob močnih namnožitvah lahko posamezne liste tako pojedo, da ostanejo le še žile. Zaradi poškodb prihaja do prezgodnjega odpadanja žira. V primeru velikih namnožitev se lahko hrošči hranijo celo s plodovi sadnega drevja, o čemer že obveščajo z nekaterih območnih enot kmetijskih svetovalnih služb.
Bukov rilčkar povzroča rjavenje, objedenost listov in prisotnost listnih uši. Posamezne liste tako pojedo, da ostanejo le še listne žile. Ne le z bukvijo, hranijo se tudi s plodovi sadnega drevja.
