Hud izbruh ošpic pri sosedih, a okužba še ni preskočila meje
Zdi se, da komaj dobro ukrotimo eno bolezen, že se pojavi nova, stara, pravzaprav: v avstrijskem Gradcu se spopadajo z ošpicami, na tamkajšnji pediatrični kliniki se zaradi te močno nalezljive bolezni zdravi šest otrok, še dva sta hospitalizirana drugod, tamkajšnje zdravstvene oblasti so sicer obravnavale več kot 20 obolelih. Podatek, ob katerem je zaskrbelo marsikaterega od slovenskih staršev, zaradi bližine Avstrije, kjer številni proste dneve preživijo tudi na tamkajšnjih belih strminah.
K sreči za ošpicami v Sloveniji ni zbolel še nihče, so nam sporočili z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in še, da v letih 2022 in 2021 pri nas nismo zaznali nobenega primera okužbe z ošpicami. »Leta 2020 je bilo 6 primerov, ki so bili predvidoma povezani z izbruhom na Gorenjskem, ki se je začel novembra 2019. V Evropi je bil pred pandemijo covida-19 zaznan vsakoletni porast primerov ošpic, tudi v Sloveniji smo imeli vse več izbruhov, čeprav smo bili v desetletju med 2000. in 2009. brez primerov.«
V zraku kužne kapljice
Kot rečeno, so ošpice zelo nalezljiva virusna bolezen, prenaša se s kužnimi kapljicami, ki nastanejo ob kašljanju in kihanju, ki lahko več ur lebdijo v zraku, širi se tudi prek izločkov dihal okužene osebe. Za okužbo so dovzetni vsi, ki niso ustrezno zaščiteni s cepljenjem ali bolezni niso preboleli.
Bolnik z ošpicami je kužen približno štiri dni pred pojavom izpuščaja in še štiri dni po pojavu. Simptomi se običajno razvijejo od 7 do 18 dni po okužbi. »Najprej se pojavijo kašelj, izcedek iz nosu, vnetje veznic in visoka vročina. V tem obdobju je bolezen podobna drugim virusnim okužbam, na primer gripi, in je zato zgodnja diagnoza težka. Na ustni sluznici se lahko razvijejo rdeče lise z belo sredico. Med tretjim in sedmim dnevom po začetku bolezni se pojavi značilen izpuščaj, ki nastane na obrazu in se nato razširi na druge dele telesa ter traja od štiri do sedem dni,« pojasnjujejo na NIJZ. Zdravljenje je podporno, oboleli mora počivati in piti dovolj tekočine, da prepreči dehidracijo.
Precepljenost dobra
Pri okoli 30 odstotkih bolnikov se pojavijo zapleti. Pojavi se lahko vnetje srednjega ušesa, pljučnica, ki potrebujeta antibiotično zdravljenje, redkeje se lahko razvije vnetje osrednjega živčevja. Pri dojenčkih se lahko pojavi tudi huda driska z dehidracijo. Bolezen lahko vzame tudi življenje: smrt nastopi pri od 1 do 2 bolnikih na tisoč zbolelih. Osebe, ki prebolijo ošpice, so trajno zaščitene proti tej bolezni. Zbolijo lahko vsi, ki jih niso preboleli ali niso bili cepljeni.
95 odstotkov precepljenih je nujno za preprečevanje širjenja bolezni.
Prav cepljenje (z dvema odmerkoma) pa je najboljši način preprečevanja zbolevanja: zaščita je dolgotrajna, večinoma dosmrtna, pravijo na NIJZ. Zanj pa nikoli ni prepozno. In kakšna je pri nas precepljenost? »Precepljenost predšolskih otrok s 1. odmerkom cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam je ostala relativno visoka, najnižja je v regiji Kranj,« povedo. In še, da pri nas v času pandemije nismo zaznali upada v precepljenosti s 1. odmerkom cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam. »Je pa v zadnjih letih postopoma upadala precepljenost z drugim odmerkom.«
V svetu je cepljenje s pojavom pandemije postopoma upadalo, leta 2021 ni bilo cepljenih skoraj 40 milijonov otrok, od teh 25 milijonov s prvim odmerkom. V tistem letu bolezen, ki je prizadela okoli devet milijonov ljudi, zahtevala 128.000 življenj!
Vrtci od leta 2020 ne sprejemajo več necepljenih otrok proti ošpicam.
Za preprečevanje širjenja ošpic v populaciji je potrebna visoka precepljenost, vsaj 95-odstotna. »Ker je bila v zadnjih letih precepljenost pod 95 %, v ljubljanski regiji pa je občasno padla celo pod 90 %, je stroka za povečanje precepljenosti predlagala dodatne ukrepe. Eden od teh je, da vrtci ne sprejemajo necepljenih otrok proti ošpicam, saj je visoka precepljenost v kolektivih še posebno pomembna za varnost in zdravje vključenih v skupino. Ošpice namreč lahko pri nekaterih otrocih potekajo težje, z zapleti. V skupinah, kjer je precepljenost prenizka, se ob vnesenem primeru ošpice lahko hitro razširijo na vse necepljene in morda tudi na posameznike, ki so se cepili, pa niso razvili ustrezne zaščite,« so še pojasnili na NIJZ.
