Huda ura in nadpovprečna toplota

Praznični dnevi so prinesli hudo uro z močnim vetrom in obilnimi padavinami. Od sobote do torka zjutraj je največ dežja padlo v Bovcu, okrog 440 mm. Od 200 do 300 mm dežja je padlo na širšem območju Julijskih Alp, do okrog 200 mm pa ponekod v južni in severni Sloveniji. Še več padavin je bilo v Furlaniji - Julijski krajini in Karnijskih Alpah, kjer so nekatere postaje beležile tudi nad 500 mm dežja. Več kot 100 mm padavin je padlo ponekod na Notranjskem.


Veter je pustošil gozdove, najmočnejši sunek je bil izmerjen na Kredarici, in sicer 161 km/h, po nižinah so bili sunki vetra od 90 do 100 km/h. Poplavljalo je morje, ob močnih dolgotrajnejših nalivih so zelo hitro naraščali hudourniške reke in vodotoki v širšem pasu od Ilirske Bistrice proti severu države. Posamezne reke so se razlile v manjšem obsegu, hitro in močno sta narasli Tržiška Bistrica in Reka s pritoki. Zaradi silovitega hudourniškega toka sta povzročili večjo škodo na rečni infrastrukturi. Narasla je tudi Drava. Skladno z napovedmi o izrednih hidroloških razmerah je poplavljalo tudi morje, najbolj izpostavljene dele obale je poplavilo v višini okoli 40 cm. Poplave ob morju so bile kljub nizki astronomski plimi, izjemno velik je bil vpliv južnega vetra vzdolž Jadrana in nizkega zračnega tlaka.

Topli dnevi, topla tla

Slovo od oktobra je prineslo težave s padavinami in vetrom, začetek novembra pa nadpovprečno toploto, visoke povprečne dnevne temperature od dolgoletnih povprečij (1981–2010) odstopajo tudi do okoli 7 °C. Zaradi razmeroma tople zračne mase in precej oblačnega vremena je toplo tudi ponoči.


Topli novembri niso več izjema. Povprečna dnevna temperatura ni bila nižja od povprečja že od 23. oktobra. V zadnjih desetih letih so bili novembri skoraj praviloma nadpovprečno topli, le leta 2011 je bila novembrska povprečna temperatura za 1,9 °C pod povprečjem. Najtoplejša sta bila novembra v letih 2012 in 2014 (3,1 °C nad povprečjem). November 1988 pa je bil zdaleč najhladnejši v zadnjih 30 letih – povprečna mesečna temperatura je bila kar 4,2 °C pod povprečjem.


Nadpovprečna topla so bila tudi tla, v setveni globini se se temperature gibale med 10 in 13 °C, v posameznih dneh so bile celo višje. Na Obali so se tla ogrela skoraj do 20 °C. Temperaturne razmere in vlažnost tal so bile primerne za razvoj posevkov ozimnih žit. Posevki pšenice in ječmena se že razraščajo in so v dobri kondiciji. Vendar lahko dlje trajajoče previsoke temperature zraka in tal ogrozijo utrjevanje posevkov za preživetje nizkih zimskih temperatur zraka. Vse do zadnjih deževnih dogodkov so bile temperaturne razmere ugodne tudi za jesensko oranje in nekatera druga poljska dela. V oljčnikih so precej bolj zgodaj kot običajno začeli obirati oljke.
Ponovno jesensko cvetenje
Močan veter in nalivi so odstranili obarvano listje z listopadnih dreves. Večletne rastline se pripravljajo na zimski počitek. Temperaturne anomalije pa so že oktobra sprožale ponovna jesenska cvetenja posameznih sadnih dreves in okrasnih rastlin, na travnikih so se odprli posamezni cvetovi regrata, marjetic in drugih travniških rastlin. V zadnjih letih je jesensko cvetenje vse pogostejše. Vzrok zanj pripišemo vplivu stresnih vremenskih razmer na rastline v vegetacijski sezoni. K cvetenju še zlasti prispevajo visoke temperature zraka oziroma vročina v poznem poletju in zgodaj jeseni, ki ji sledijo krajše ohladitve in ponovne otoplitve. Na rastlinah lahko take razmere sprožijo fiziološke motnje, zaradi katerih se prebudijo rastni hormoni, odgovorni za razcvet rodnih brstov, ki so v tem času že pripravljeni na prihodnjo pomlad. Jesensko cvetenje ni množičen pojav, po navadi zacvetijo le posamezna drevesa. Cvetovi ne bodo dali plodov, saj bo nastavek uničila prva jesenska slana.