Hugo po usodnem požaru izgubil še ženo (FOTO)

Letošnjega februarja, bilo je med kulturnim praznikom in valentinovim, v družini Šneberger s Trubarjeve ulice 2 na Ptuju, torej prav pred pandemijo koronavirusa, gotovo ne bodo pozabili. Kako tudi bi, ko sta jih v tednu dni prizadeli dve tragediji; najprej so ostali brez strehe nad glavo, nato brez žene, mame in babice, 71-letne Hermine Šneberger. Bilo je hudo, kot pravi Hugo Šneberger, ki je ostal brez strehe nad glavo in brez ljubljene žene, a so si v minulih mesecih, kljub koronavirusu in z njim povezanimi težavami, opomogli, kolikor se je pač dalo, in vsak čas bodo znova lahko zadihali s polnimi pljuči.


Mnogi so jim pomagali, da so hišo skorajda v celoti obnovili, v hudem času pa so Hugo, njegova hčerka Darja, zet Sandi, vnuka, 20-letni Leon in 15-letni Sašo, ter 84-letna prijateljica družine Marija, ki je pri njih že od Hugovega otroštva, spoznali, kako pomembni so prijatelji, sorodniki, sosedje, znanci in sploh dobri ljudje, ki so vedno pripravljeni pomagati. In njim so, ko so to najbolj potrebovali, mnogi pomagali, tudi naši bralci prek Krambergerjevega sklada.

Zahvala bralkam in bralcem

Ob veliki tragediji našega sogovornika Huga še posebno fascinira odnos ljudi, tako sosedov, prijateljev, sorodnikov, odgovornih oseb v lokalni skupnosti in humanitarnih organizacijah kot znanih in neznanih bralcev Novic, ki so jim nemudoma priskočili na pomoč. »Vsi so pomagali na različne načine, kakor pač lahko, tudi denarno. Ker sprva v hiši nismo mogli bivati, nam je vnukov prijatelj odstopil stanovanje, kjer je bila hčerka z družino, gospa Marija je bila pri sosedih, jaz pa sem bil povsod po malo.


Takoj je bilo poskrbljeno tudi za sušenje namočenih sten in stropov, nato je sledila vnovična generalna prenova že prenovljene hiše. Ob veliki katastrofi, ki ji je sledila še ženina smrt, ne morem mimo vseh teh ljudi, ki so opravili nad tisoč ur prostovoljnega dela,« s solzami v očeh razlaga Hudo. Pohvali tudi gasilce, ki so se borili za njihovo hišo, ter vse druge, ki so jim priskočili na pomoč pri takojšnji sanaciji objekta, da škoda ne bi bila še večja.

Hišo so najprej začasno pokrili s folijo, v notranjosti posušili vlago, uredili okolico, da so lahko začeli voziti material za obnovo, najprej strešno konstrukcijo in streho, nato vse drugo. Finančna sredstva so začeli zbirati na pobudo ptujskega društva upokojencev, nato so se jim pridružili v Območnem združenju RK Ptuj pa Karitas. ŠD Drava je pripravil dobrodelno prireditev, družini je pomagala tudi Mestna občina Ptuj, ki je posodila dva izsuševalnika, pomagali so tudi s sredstvi iz proračunskih rezerv.


"Res se moram še enkrat zahvaliti vsem, ki so nam tako ali drugače pomagali. A čeprav mi je zelo hudo in nikoli nisem mislil, da bom koga prosil za pomoč, moram odkrito povedati, da je bilo nujno, saj smo potrebovali veliko materiala, od lesa do drugih gradbenih pripomočkov, tudi vsak evro nam je dobrodošel. Hvala tudi bralcem Slovenskih novic, ki so nam priskočili na pomoč,« še pove Hugo Šneberger, ki se s srhom spominja požara. Če bi zagorelo dve uri pozneje, ko bi že vsi spali, bi lahko bila katastrofa še bistveno večja.

Veter oteževal gašenje

Žalostni dogodki pri Šnebergerjevih so se začeli v nedeljo, 9. februarja, okoli 21. ure, ko je zaradi napake na električni napeljavi zagorelo ostrešje njihove meščanske vile, starejše, a generalno prenovljene stavbe. Kljub močnemu vetru in nekoliko nedostopnemu terenu je gasilcem požar uspelo pogasiti, a škode niso mogli preprečiti. Poleg tega da sta ostrešje in zgornji del hiše zgorela, je voda uničila vse spodaj, kajti v starejših stavbah ni betona, ki bi preprečil pretok vode.

Poveljnik PGD Ptuj in vodja intervencije Primož Korošak nam je povedal, da so gasilci izvozili v roku štirih minut: »Sodelovalo je 39 članov PGD Ptuj, Podvinci in Grajena z osmimi gasilskimi vozili. Gašenje je trajalo od okoli 21. do 2. ure.« Zubljev na ostrešju so se lotili predvsem z zunanjim napadom, večino dela so opravili s pomočjo avtolestve. Poskušali so tudi z notranjim napadom, vendar je bilo do ostrešja težko dostopati. »Veter nam je oteževal delo in podpihoval ogenj. Če vetra ne bi bilo, bi imeli več časa. Tudi zaradi vremena se je ogenj razširil na takšno površino, zgorelo je več kot 100 kvadratnih metrov ostrešja. Drugi razlog je bil način gradnje; v meščanskih vilah so visoka podstrešja težko dostopna,« je še povedal Korošak.


Notranjosti ogenj ni huje poškodoval, je pa precej škode nastalo sekundarno, torej med gašenjem oziroma z vodo in sajami. Zato tudi tako visoka materialna škoda, ki je po prepričanju gospodarja Huga znašala od 90.000 do 100.000 evrov. S PU Maribor so njegovo oceno potrdili. Policisti in kriminalisti so dan po požaru opravili ogled in ugotovili, da je zagorelo zaradi pregretja dimniške tuljave. O svojih ugotovitvah so s poročilom seznanili pristojno tožilstvo.

Bolezen kruto posegla

Že pred uničujočim požarom so morali v ptujsko bolnišnico odpeljati ženo, mamo in babico Hermino; dva dni pozneje so jim sporočili, da boleha za neozdravljivo boleznijo.

»Hudo je, če človeka v tako kratkem času zadeneta dve hudi tragediji. A moramo živeti naprej in se znova boriti, čeprav sva z mojo Hermino pričakovala, da bova po dokončni ureditvi hiše vsaj še nekaj let skupaj uživala sadove najinega dela. Usoda nama žal ni bila naklonjena,« nam je strt od žalosti razlagal Hugo.