NARKOMANI V PRESTOLNICI

Igle ležijo vsepovprek, tudi na otroških igriščih

V Ljubljani so občani opozorili na več odvrženih uporabljenih igel. Kaj storiti, če opazite kakšno?
Fotografija: V Ljubljani je še vedno premalo ustrezne infrastrukture, kot so varne sobe, iglomati, koši, zavetišča in domovi, kjer bi uporabniki lahko v svoji intimi dobili tisto, kar potrebujejo. FOTO: Špela Ankele, Slovenske novice
Odpri galerijo
V Ljubljani je še vedno premalo ustrezne infrastrukture, kot so varne sobe, iglomati, koši, zavetišča in domovi, kjer bi uporabniki lahko v svoji intimi dobili tisto, kar potrebujejo. FOTO: Špela Ankele, Slovenske novice

LJUBLJANA – Odvržene igle so težava že vrsto let, in čeprav se Mestna občina Ljubljana (MOL) trudi, da bi jih bilo po mestnih površinah čim manj, se še vseeno redno pojavljajo na znanih lokacijah. Za čiščenje tovrstnih nevarnih odpadkov na javnih površinah so pristojni in usposobljeni delavci Snage. Z ustrezno opremo in opravljenim usposabljanjem na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje Koper jih je na terenu aktivnih 39. Delavci Snage uporabljene igle pobirajo ob izvajanju rednega čiščenja javnih površin in javnih sanitarij MOL pa tudi, ko so posebej obveščeni o najdeni igli, so zapisali na spletni strani MOL. Težava nastane, ko igle mimoidoči opazijo na lastniških zemljiščih, kjer usposobljeni delavci nimajo pooblastil, razen če jim lastniki izrecno dovolijo vstop na zemljišče.


Po besedah Tine Šterk iz društva Stigma so lokacije odvrženih igel znane. »Pod mostovi, v parkih, zanimive so tudi zapuščene hiše. To so nekatere stalne lokacije, ki bi jih morali redno čistiti, pa ni vedno tako, prostori uživalcev prepovedanih drog pa se spreminjajo tudi glede na to, kje se nahaja diler. Uporabniki se želijo po uporabi prepovedanih substanc igle kar čim prej znebiti, zato jo odvržejo takoj, ko lahko,« dodaja Šterkova. Čistilne akcije kot društvo sicer izvajajo, a le, če imajo na voljo dovolj delavcev, ki gredo lahko na teren. Na uporabo mora biti tudi vozilo, ki ga uporabljajo posebej za potrebe terenskega dela, in tudi to ni vedno na voljo.

Tudi Cukrarna je bila še petimi leti priljubljen prostor za omamljanje. FOTO: Jože Suhadolnik, Delo
Tudi Cukrarna je bila še petimi leti priljubljen prostor za omamljanje. FOTO: Jože Suhadolnik, Delo

Težava tako ostaja sistemska. Četudi se MOL trudi tudi s podporo različnim programom in društvom, ki se kakor koli ukvarjajo z odvisniki prepovedanih drog, pa je po mnenju Šterkove v Ljubljani za tovrstne uživalce še vedno premalo ustrezne infrastrukture, kot so varne sobe, iglomati, koši, zavetišča in domovi, kjer bi uporabniki lahko v svoji intimi dobili tisto, kar potrebujejo. »Verjemite, da nihče ne želi igle uporabljati zunaj, pa so mnogi v to prisiljeni,« še dodaja. Poleg tega poudarja, da je tudi usposobljenih ljudi premalo in da se tudi pri njih v društvu soočajo z mankom ljudi, ki bi lahko intervenirali v vseh primerih z ravnanjem z nevarnimi odpadki, kot so uporabljene odvržene igle.

Pri vbodu z odvrženo iglo lahko pride do okužbe

Igle, ki jih uporabljajo uživalci prepovedanih drog z vbrizgavanjem, so lahko onesnažene s krvjo ali drugimi telesnimi tekočinami oziroma izločki, zato je pri pobiranju in varnem odlaganju igel potrebna dodatna previdnost. Ob poškodbi s tako iglo obstaja nevarnost okužbe s tetanusom in okužbe s krvjo prenosljivimi virusi (virus hepatitisa B in C ter hiv), navajajo na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje.


Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije