V SLOVO
Igralski svet zavit v črnino: poslovila se je priznana slovenska igralka
V 91. letu starosti je preminila Nika Juvan - Kalan, dolgoletna članica Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL).
Odpri galerijo
FOTO: Getty Images
Nika Juvan - Kalan se je rodila 2. novembra 1930 v Ljubljani. Po diplomi na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) Univerze v Ljubljani se je leta 1952 najprej zaposlila v Prešernovem gledališču v Kranju, potem pa se je še istega leta pridružila igralskemu ansamblu MGL in mu ostala zvesta do upokojitve leta 1991. Kot so zapisali pri MGL, je bil prav tako zvest član gledališča njen življenjski sopotnik, igralec Milan Kalan.
Na odru MGL je Juvanova prvič nastopila leta 1952 kot Juliette v Popotniku brez prtljage Jeana Anouilha v režiji Jožeta Tirana. Blestela je v naslovni vlogi v Aristofanovi Lizistrati, med drugim je bila tudi Agafja Tihonova v Gogoljevi Ženitvi, Jelena Andrejevna v Čehovovem Stričku Vanji, Betka v Dobrniku in požigalcih Maxa Frischa, Helena v Cankarjevi igri Za narodov blagor, Christine v O'Neillovi Elektri v črnini, Olympe Ferraillon v Feydeaujevi Bolhi v ušesu in Sonja v Hadžićevi Naročeni komediji.
Za vlogo gospe Orbanove v Orkenyevi Mačji igri je leta 1975 prejela Severjevo nagrado. Pomembna je tudi njena vloga gospe Higginsove v Shawovem Pigmalionu, vrh njenih umetniških sposobnosti pa izpričuje vloga kraljice Gertrude v Shakespearjevem Hamletu, katere tragični lik je podala s presenetljivo novimi in svežimi igralskimi sredstvi. Za vlogi v Pigmalionu in Hamletu je leta 1984 prejela Župančičevo nagrado.
Juvanova je sodelovala tudi s Koreodramo Ljubljana v uprizoritvah De Profundis Slavka Gruma (1988) in Solzna Marija Sirakuška Damirja Zlatarja Freya (1994). Nastopila je v več televizijskih dramah in zaigrala v filmih Tri zgodbe (1955), Veselica (1960), Naš avto (1962), Nevidni bataljon (1967) in Pomladni veter (1974). Ustvarjala je z mnogimi režiserji, v najlepšem spominu pa so ji ostala sodelovanja z Igorjem Pretnarjem, Miletom Korunom in Dušanom Mlakarjem. Zadnja njena vloga v MGL je bila vloga Starke v Zajčevem Potohodcu.
Na odru MGL je Juvanova prvič nastopila leta 1952 kot Juliette v Popotniku brez prtljage Jeana Anouilha v režiji Jožeta Tirana. Blestela je v naslovni vlogi v Aristofanovi Lizistrati, med drugim je bila tudi Agafja Tihonova v Gogoljevi Ženitvi, Jelena Andrejevna v Čehovovem Stričku Vanji, Betka v Dobrniku in požigalcih Maxa Frischa, Helena v Cankarjevi igri Za narodov blagor, Christine v O'Neillovi Elektri v črnini, Olympe Ferraillon v Feydeaujevi Bolhi v ušesu in Sonja v Hadžićevi Naročeni komediji.
Nika Juvan - Kalan je nastopala v klasičnih in v sodobnih dramah in ustvarila več kot 90 vlog. Za svoje delo v gledališču je bila nagrajena s Severjevo in Župančičevo nagrado.
Za vlogo gospe Orbanove v Orkenyevi Mačji igri je leta 1975 prejela Severjevo nagrado. Pomembna je tudi njena vloga gospe Higginsove v Shawovem Pigmalionu, vrh njenih umetniških sposobnosti pa izpričuje vloga kraljice Gertrude v Shakespearjevem Hamletu, katere tragični lik je podala s presenetljivo novimi in svežimi igralskimi sredstvi. Za vlogi v Pigmalionu in Hamletu je leta 1984 prejela Župančičevo nagrado.
Juvanova je sodelovala tudi s Koreodramo Ljubljana v uprizoritvah De Profundis Slavka Gruma (1988) in Solzna Marija Sirakuška Damirja Zlatarja Freya (1994). Nastopila je v več televizijskih dramah in zaigrala v filmih Tri zgodbe (1955), Veselica (1960), Naš avto (1962), Nevidni bataljon (1967) in Pomladni veter (1974). Ustvarjala je z mnogimi režiserji, v najlepšem spominu pa so ji ostala sodelovanja z Igorjem Pretnarjem, Miletom Korunom in Dušanom Mlakarjem. Zadnja njena vloga v MGL je bila vloga Starke v Zajčevem Potohodcu.
