Imajo najboljše gasilke, gasijo pa s traktorjem
Krajevna skupnost Gabrje je ena od kar 23 tovrstnih skupnosti v Mestni občini Novo mesto, a je v marsičem edinstvena. Ne le zato, ker je bila poseljena že v prazgodovinski in antični dobi ali ker ulice Gabrja nosijo sila zanimiva imena. Kot kaže, bodo urejeno vaško središče kmalu poimenovali Mala Moskva.
To ime se je za Gabrje že prijelo, Gabrčani pa so si naziv prislužili med drugo svetovno vojno z odločno opredelitvijo za partizane, zaradi česar so jih večkrat obstreljevali s topovi in bombardirali, a je vas celotno drugo svetovno vojno ostala svobodna, torej neosvojena partizanska vas. Leta 1943 so Nemci ustrelili 19 talcev, med požigom leta 1942 je v enem dnevu zgorelo 50 hiš, a to domačinov ni strlo.
Pred enim mesecem so v znak podpore gostili visoko delegacijo; Gabrje sta obiskala minister za zunanje ekonomske in mednarodne odnose mesta Moskva Sergej Jevgenjevič Čeremin in predsednik moskovske gospodarske zbornice Vladimir Mihajlovič Platonov z delegacijama.
Edinstveni v državi
A v krajevni skupnosti, ki združuje dve vasi, Gabrje in Jugorje, imajo tudi močno gasilsko društvo – Prostovoljno gasilsko društvo Gabrje, katerega članice B so junija letos v Celju postale državne prvakinje. Nekaj posebnega je zato, ker menda edino v državi za gašenje uporablja 3200-litrsko cisterno, ki jo pripeljejo s traktorjem. »Odlično služi svojemu namenu, a potrebovali bi novo vozilo, imamo namreč dva starejša kombija za prevoz moštva in operative,« je povedal predsednik društva Robert Rukše, poveljnik Ivan Gazvoda pa je dodal, da so za prevoz cisterne najprej imeli traktor IMT, zdaj pa imajo case.
Traktorska cisterna odlično služi svojemu namenu, a potrebovali bi novo vozilo.
Omenjena cisterna je zdaj dobila nove prostore, pravzaprav so gasilci ob pomoči MO Novo mesto postavili prizidek k obstoječemu gasilskemu domu na Gomilah, kjer sobivata gasilstvo in kultura in kjer je osrčje tega kraja, čeprav ni v središču vasi, saj se tu odvijajo različne dejavnosti, s prizidkom in obnovo pa so dobili še dodaten prostor, ki bo lahko tudi telovadnica ali predavalnica. Tako zdaj na eni strani vasi stoji večji dom, na drugi pa cerkev Janeza Krstnika, oba pazita na Gabrce.
Kmalu stoletnica
Gabrski gasilci bodo čez štiri leta praznovali stoletnico. Ko so se namreč davnega leta 1925 člani Gabrja in Jugorja vračali domov s Florijanove procesije v Brusnicah, so soglasno podprli gasilca Cirila Matka, ki je predlagal, da se osamosvojijo in ustanovijo svoje gasilsko društvo Gabrje. Vsi zbrani so tistega lepega sončnega dne posedli na hlodovino prav tam, kjer so naslednje leto postavili gasilski dom. Bil je na majhnem prostoru in narejen s skromnimi sredstvi, a vsem je bil v veselje in ponos. Svojemu namenu je služil krepkih 43 let, čeprav se je gasilska družina večala, opreme pa je bilo vse več.
Med drugo svetovno vojno niti gasilskemu domu ni bilo prizaneseno, bil je požgan in na srečo so sosedje rešili vsaj opremo. Po vojni so z vztrajnim delom, nesebičnostjo in požrtvovalnostjo dom obnovili in deloval je vse do leta 1974, ko je padla odločitev, da gasilci potrebujejo novega. Postavili so ga torej na Gomilah, kjer stoji tudi danes. Le da je še večji in lepši, s prizidkom in novo podobo sv. Florjana, zavetnika gasilcev, na pročelju, ki ga je izdelal kovač Avgust Burger, ki je bil tudi dolgoletni poveljnik Gasilske zveze Grosuplje.
4 leta jih ločijo do stoletnice.
Prej so imeli sv. Florjana na gasilski orodjarni sredi vasi, ob preureditvi vaškega središča pa so izgubili mesto za svojega zavetnika, zato je ta dobil nov prostor. Novo pridobitev je blagoslovil župnik v brusniški župniji Alojzij Brce, za pester in zanimiv program pa je poskrbela domača mladež, ki se aktivno vključuje v gasilske vrste. Da že, čeprav majhni, pridno osvajajo veščine gasilstva, dokazujejo na različnih tekmovanjih v občini in regiji, zato se za podmladek ni bati, svoje spretnosti in znanje so pokazale tudi članice B, ki so se na državnem tekmovanju povzpele na sam državni vrh.