Imamo v Sloveniji »pasjo mafijo«? Lastniki psov se na tak način poskušajo izogniti cepljenju
Na družbenih omrežjih že lep čas poteka gonja proti cepivu proti steklini. Kot je razbrati, kar nekaj lastnikov ne cepi svojih psov zaradi strahu pred stranskimi učinki, iz pisanja pa lahko sklepamo celo, da nekateri veterinarji sodelujejo pri tem, saj naj bi lažno vpisovali cepljenje psov proti steklini v državni Centralni register psov.
Nekateri uporabniki pišejo, da veterinarji poneverjajo dokumente psov, po drugi strani pa drugi dvomijo o tem, saj lahko veterinar tudi napiše opravičilo, da se psa ne cepi, če za to obstajajo utemeljeni razlogi.
Steklina je še vedno smrtonosna bolezen, primarni prenašalci bolezni na človeka pa so psi, zato strokovnjaki v Sloveniji tudi zaradi zakonodaje EU vztrajajo pri obveznem cepljenju, saj je to ključnega pomena za preventivo. Zaradi stekline po svetu umre več kot 70 tisoč ljudi na leto. V Sloveniji smo zabeležili zadnji primer okužbe človeka s steklino pred 70 leti, zadnji potrjeni primer stekline pri živalih pa smo imeli leta 2014 pri kuni.
Tveganje za vnos stekline v Slovenijo obstaja, saj je na območju Balkana nejasna slika stanja stekline. Leta 2020 je bila potrjena prisotnost stekline v Bosni in Hercegovini, Moldaviji, Gruziji in Ukrajini. »Zakoniti kot nezakoniti prevoz necepljenih živali z endemičnih območij je eden od virov prenosa virusa. V obdobju 2006–2020 je bilo v Evropi 19 primerov stekline, od tega 16 pri psih,« pojasnjuje ekipa veterinarjev Tačka veterina in trgovina.
Leta 2016 je bila Slovenija razglašena za državo, prosto stekline, prav tako sosednji Italija in Avstrija, medtem ko sta Hrvaška in Madžarska še v procesu iztrebljanja stekline.
Na spletu krožilo, da cepivo iz določene serije povzroča hude zaplete
»Konkretna serija cepiva ima po navedbah proizvajalca zelo redko pojavnost neželenih stranskih učinkov. V poročilu iz leta 2020 ima pojavnost 0,11 na 100.000 cepljenj (1,1 pojava na 1.000.000). Cepivo je pred sprostitvijo v promet temeljito pregledano v uradnem laboratoriju. Pregleda se vsaka serija, kar vključuje tudi cepivo, s katerim je bila cepljena psička s spleta. Z isto serijo je bilo cepljenih več kot 65.000 psov brez prijave neželenih dogodkov. Cepivo je torej varno za uporabo,« pravijo v Tački in dodajajo, »da mit o pogostosti reakcij na cepivo ne drži«.
Veterinarji o pojavu neželenih stranskih učinkov po cepljenju poročajo v posebni evropski centralni sistem za zdravila in cepiva, a tudi v Tački imajo nekaj izkušenj po cepljenju. Lani so na vseh njihovih lokacijah po Sloveniji cepili več kot 3000 psov z raznimi cepivi proti steklini in ugotovili, da »redko pride do reakcij na cepiva«.
Katere so najpogostejše reakcije?
Tudi psi imajo kot ljudje reakcijo na cepljenje, saj mora imunski sistem odreagirati. »Najpogostejša reakcija je nastanek manjše otekline na mestu aplikacije, ta v obdobju nekaj tednov izgine. Sledi utrujenost živali, ki mine do naslednjega dneva, nato opažamo rahlo povišano temperaturo in slabši apetit. Še redkeje se pojavita oteklina obraza in koprivnica, kar se lahko zelo hitro in varno zdravi z aplikacijo zdravil za zmanjšanje čezmerne imunske reakcije. Oteklina izgine v nekaj urah po aplikaciji,« pravijo v Tački in dodajajo, da hujših reakcij na cepivo za steklino pri njih niso opazili.
Hujše reakcije se pojavijo v 0,01–0,02 odstotka cepljenj, torej v 1 na 5000 do 10.000 cepljenj (število vključuje vsa cepljenja, tako proti nalezljivim boleznim kot proti steklini pri psih in mačkah), primeri takšne reakcije so bruhanje in driska, pojav avtoimunske bolezni, granulom na mestu cepljenja in anafilaktični šok.
Veterinarji in lastniki psov v težkem položaju, kdaj ne cepiti psa
Po zakonu se mora pes cepiti po predpisanem protokolu med 12. in 16. tednom starosti, drugo in tretje cepljenje je treba opraviti v razmiku do 12 mesecev od prvega cepljenja, nato na tri leta. A živali so lahko v tistem obdobju bolne. »Tako veterinarji kot tudi lastniki se, če je žival oslabljena, znajdemo v precepu glede cepljenja. V tem primeru lahko pravočasno zaprosimo za odlog cepljenja na pristojni veterinarski inšpekciji s predložitvijo mnenja,« pravijo v Veterini in trgovini Tačka.
Če je cepljenje odsvetovano iz zdravstvenih razlogov, se pošljeta prošnja in mnenje veterinarja na Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), kjer lahko bodisi preložijo cepljenje bodisi izdajo dovoljenje, da psa ni treba cepiti.
Če se le za en dan zamudi cepljenje, morajo lastniki začeti cepljenje od začetka, torej trikrat zaporedoma, saj se cepljenje po prekinitvi šteje kot prvo.
Nekateri zato menijo, da gre za odiranje lastnikov psov, zato je gonja proti cepljenju morda še toliko večja.
Opažajo, da nekateri veterinarji vpisujejo necepljene pse v register cepljenih?
Kot je mogoče razbrati na družbenih omrežjih, kar nekaj lastnikov ne cepi svojih psov zaradi strahu pred stranskimi učinki, iz pisanja pa lahko sklepamo celo, da nekateri veterinarji sodelujejo pri tem, saj naj bi lažno vpisovali cepljenje psov proti steklini v državni Centralni register psov.
Na Tački pravijo, da so tudi že sami »prejeli vprašanja oziroma prošnje strank za vpis cepljenja proti steklini v knjižico brez fizične aplikacije cepiva«. Prošnjo strank so vsakokrat zavrnili.
Če pes ni cepljen, je globa za lastnika zakonsko predpisana od 125,19 do 417,29 evra, medtem ko stane odmerek cepiva 34 evrov. Koliko odštejejo lastniki veterinarjem za vpis v cepilno knjižico, čeprav psi niso bili cepljeni, ni znano. Zagotovo se v krogu ljudi tudi to ve in je cenik znan.
