Ime in primek: kdo ju lahko spremeni, kdo ne

LJUBLJANA – Trinajst let zatem, ko smo sprejeli zakon o osebnem imenu, se je ta vnovič spremenil; vlada je z 49:25 glasovi poslancev uveljavila spremembe in dopolnitve, primerne času in praksi, ki je marsikomu omejevala uporabo vseh priimkov, nemara komu tudi imen.

Do zdaj je namreč veljalo, da sta ime in priimek lahko sestavljena »vsak iz največ dveh besed oziroma dveh nedeljivih celot«; zdaj pa spremenjeni člen pravi, da je osebno ime »lahko sestavljeno iz besed oziroma nedeljivih celot in črk imena in priimka«. Dobrodošla torej Marija Ana Maja Krajnc Zupančič Potočnik ter Franc Janez Ivan Novak Horvat Kovačič, nemara bo kdo od njihovih zanamcev (tako kot Brazilci) uporabljal zgolj še en nadimek.



Zakonodaja je posodobila roditelja v starša, polnoletnost pa v opravilno sposobnost – slednje je pomembno za tiste otroke, ki so opravilno sposobni pred 18. letom in želijo spremembo imena rodu, ki jim je bilo položeno v zibko. Ena velikih novosti pa se tiče sklenitve zakonske zveze: doslej je veljalo, da je priimek zakoncev lahko sestavljen iz dveh besed iz obeh priimkov; zdaj bo mogoče imeti več kot toliko besed. Če Slovenka ali Slovenec odda srce tujcu ali tujki, se izbrani tuj priimek zapisuje »z razpoložljivim naborom črk in znakov«, ki je po novem zakonsko usklajen s podzakonskim aktom, ki ureja vpis osebnega imena v matični register.

Podaljšal pa se je rok za spremembo priimka po razvezi ali razveljaviti zakonske ali partnerske zveze; razlog je, da se je dosedanji šestmesečni rok po pravnomočnosti sodne odločbe o razvezi ali razveljavitvi v resničnem življenju za marsikoga izkazal za prekratkega, zato so ga zdaj podaljšali na eno leto.

Ena od novosti, ki izvirajo iz slabe prakse, pa je omejitev spreminjanja imen: kot je vlada pred nekaj meseci zapisala v predlogu sprejetega zakona, je bil namen razširiti zadržke za spremembo osebnega imena – in to prav zaradi preprečevanja zlorab spremembe imen: »Sprememba osebnega imena se sicer ne dovoli državljanu, ki je bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, dokler kazen ni izvršena ali dokler trajajo pravne posledice obsodbe.« V zakon je dodana »preizkusna doba« oziroma po domače pogojna kazen.

Nekatere storilce kaznivih dejanj že na sodišču obsodijo na kazen s preizkusno dobo, drugim obsojenim storilcem pa zaporno kazen ob predčasnem odpustu spremenijo v pogojno, ko zapustijo zapor. Tem obsojencem bodo vsaj novi inštituti pravne države – ki nad storilci ohranja nadzor dlje kot doslej – otežili morebitna vnovična kazniva dejanja, ki so jih do sedaj lahko hitro prikrivali tudi s spremembo svoje identitete, da žrtve niso vedele, s kom imajo opravka. Pretkanim obsojencem je odklenkalo!
To je zgolj popravni ukrep v spremembah, ki jih je narekoval sodobni čas. In ta čas ne bo dolgo posodobljen, saj se bo verjetno precej našel kdo, ki na majhno osebno oziroma zdravstveno izkaznico ali vozniško dovoljenje najbrž ne bo mogel spraviti vseh novih imen ali priimkov prednikov za nekaj rodov nazaj, ki si jih bo nadel po novem zakonu. Popoln zakon – to še posebno dobro vemo na sončni strani Alp pa tudi drugod – pa(č) ne obstaja.