Verbalno in fizično nasilje v ZD Ljubljana: Starši grozili zdravniku, da ga bodo ubili
Z ZD Ljubljana so sporočili, da se je v nedeljo na pediatrični nujni medicinski pomoči zgodil nasilni dogodek. Podrobnosti sta na novinarski konferenci predstavila predstavnika viške enote pediatrinja in predstojnica Katja Dejak Gornik in vodja pediatrične nujne medicinske pomoči Tatjana Grmek Martinjaš.
Starši so pripeljali otroka v nedeljo v dežurno ambulanto, ker je potreboval zdravniško pomoč. Obravnavala ga je triažna medicinska sestra in se s starši pogovorila ter naredila vse potrebne meritve. »Sestra se je o stanju posvetovala z zdravnikom, ki je otroka tudi videl in ocenil, da njegovo zdravstveno stanje ni nujno in ne potrebuje zdravstvene oskrbe. Ker ni potreboval takojšnje zdravstvene pomoči in ker ne biva v Mestni občini Ljubljana ali okolici, so starše preusmerili k zdravniku v kraj, kjer otrok prebiva,« je dejala Grmek Martinjaševa.
Zdravniku grozili s smrtjo, osebje je bilo pretreseno
Takrat so starši izkazali nezadovoljstvo in so sprva verbalno, nato pa še fizično obračunali z osebjem. »Postala sta verbalno nasilna, kričala sta in preklinjala. Nasilje sta stopnjevala do fizičnega nasilja, zato se je zdravstveno osebje zaprlo v ambulanto. Starši so trkali po vratih, kričali in grozili zdravniku, da ga bodo ubili,« je dejala vodja pediatrične nujne medicinske pomoči.
»Zdravnik je imel občutek, da če bi starši vdrli skozi vrata ambulante, bi se lahko zgodilo fizično nasilje,« je dejala Grmek Martinjaševa in dodala, da je bil ves tim v stresu.
Nasilni dogodek je trajal približno 15 minut vse do prihoda policije. Tik pred prihodom policistov je družina zdravstveni dom zapustila.
Zdravnik je nato zaradi svoje varnosti nemudoma zapustil delovno mesto, saj ni vedel, ali se bodo starši vrnili. Ostaja na bolniškem staležu. »Naslednji dan je zdravnik sporočil, da je v šoku in da v takem stanju ne more delati, zato do nadaljnjega ostaja na bolniški.«
Ob vikendih in praznikih se nujno dežurstvo za medicinsko pomoč otrokom izvaja v ZD Metelkova.
Vsak peti pacient pri pediatru v Ljubljani živi zunaj prestolnice
Dejak Gornikova je opozorila, da dvajset odstotkov pacientov obišče PNMP Ljubljana, čeprav nima kraja bivanja v MOL in bi moral pediatra obiskati v kraju bivanja, a priznava, da je Ljubljana verjetno edino mesto, ki ima za otroke organizirano 24-urno pomoč.
Pravi, da se starši na njih pogosto obračajo z nenujnimi stanji svojih otrok, klici pa so v smislu, da ima otrok sredi noči temperaturo 37,4 ali da je enkrat ponoči bruhal, imel drisko, in »podobne variacije na to temo«.
Tovrstni dogodek ni prvi
Vodja pediatrične nujne medicinske pomoči je pojasnila, da tovrstni dogodek na pediatrični nujni medicinski pomoči ni prvi, zdravstveno osebje pa je poučeno, kako ravnati v takih primerih, zato so se zaklenili v ambulanto in poklicali policijo.
Podatki kažejo, da nasilje na svojem delovnem mestu občuti povprečno 70 odstotkov zaposlenih v zdravstvu.
Odziv Zdravniške zbornice Slovenije
Na dogodek se je odzvala tudi Zdravniška zbornica Slovenije, saj nasilje v zdravstvu travmatizira in onemogoča oskrbo, kot jo lahko nudijo zdravniki. Zdravniška zbornica Slovenije in zdravniki so ob vnovičnem nasilnem dogodku tokrat na Pediatrični nujni pomoči v ZD Ljubljana pretreseni in kot nesprejemljivo ocenjuje vsakršno nasilje. Zbornica se zavzema za ničelno toleranco do vseh oblik nasilja tako v zdravstvenih ustanovah kot tudi sicer v družbi in medsebojnih stikih.
»Zdravstveni delavci smo tukaj predvsem zato, da pomagamo ljudem, ki iščejo pomoč. Zavedamo se, da po pomoč v zdravstvene ustanove pridejo ljudje, ki so bolni, zaskrbljeni, prestrašeni, obupani, morda v hudih bolečinah ali pa morda še v kakšnih drugih hudih čustvenih stiskah. S tem računamo. Vendar nasilje onemogoča takšno oskrbo, kot jo mi lahko nudimo v mirnem okolju,« pojasnjuje doc. dr. Nena Kopčavar Guček, dr. med., vodja delovne skupine Ne dopuščajmo nasilja pri Zdravniški zbornici Slovenije.
Dodaja, da če ti nekdo razbija po vratih in grozi s smrtjo, se ti gotovo tresejo roke in vse drugo, »kajti tudi zdravniki smo navkljub šolanju samo ljudje. Oskrba, ki jo tak pacient pričakuje in smo jo zdravniki dolžni nuditi tudi vsem nadaljnjim pacientom za tem, ne more biti niti tako kvalitetna niti tako prijazna niti tako strokovna, kot če bi lahko delali v mirnem okolju.«
»Nasilje je vedno negativno za oba udeleženca, tudi če je samo verbalno - rani. Predpostavka, bom sestro, zdravnika dobro nadrli in bo prijazna, prijazen z mano, ne drži. Nekdo pod takim pritiskom ni sposoben opraviti svojega dela tako kot ga zna in zmore in kot si pacienti zaslužijo,« še izpostavlja doc. dr. Nena Kopčavar Guček.
V tem konkretnem primeru je, kot so sporočili iz ZD Ljubljana, zdravnik do nadaljnjega bolniško odsoten. To kaže, kako lahko tak nasilni dogodek travmatizira in pa posledično tudi še dodatno krni dostopnost zdravstvene oskrbe.
