EPIDEMIJA
Infektolog Tomažič: Prvi načini zdravljenja naredili več škode kot koristi
»V tem trenutku poleg hitrejšega dotoka cepiv nujno potrebujemo boljša zdravila proti covidu 19. Ta bomo še dolgo potrebovali, ker se bodo pojavljali novi in novi bolniki.«
Odpri galerijo
Prof. dr. Janez Tomažič, dr. med., infektolog. FOTO: Voranc Vogel
Pred letom dni so zdravniki iskali načine, kako z že obstoječimi zdravili zdraviti tudi covid 19. Danes imajo na voljo le eno protivirusno zdravilo, to je remdesivir. Zdravilo, ki so ga razvili za zdravljenje hepatitisa C, pozneje pa so ga uporabljali za ebolo, je doslej edino registrirano za zdravljenje covida 19. Pomembno je podporno zdravljenje. Infektolog z Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Janez Tomažič je v pogovoru za STA pojasnil, da so prve covidne bolnike enako kot v tujini začeli zdraviti z zdravili, ki so jih že poznali pri zdravljenju drugih bolezni.
Tako so med drugim bolnikom dajali protiretrovirusna zdravila, ki so jih uporabljali pri osebah s hivom. Nekaj časa so uporabljali tudi denimo hidroksiklorokin, ki je zdravilo proti malariji, uporablja pa se tudi za zdravljenje nekaterih vnetnih revmatskih bolezni.
A se je po besedah Tomažiča pokazalo, da so prvi načini zdravljenja pri bolniku naredili več škode kot koristi, »tako da smo bili v prvem valu kar 'bosi'«. Najpomembnejše je bilo t. i. podporno zdravljenje, ki smo ga z več izkušnjami in znanjem v veliki meri izboljšali v obdobju od začetka epidemije in je še vedno zelo pomemben člen zdravljenja. Nato pa je kmalu prišlo zdravilo remdesivir, ki je v EU pogojno registrirano za covid 19. Klinična raziskava je pokazala, da to zdravilo skrajša trajanje bolezni za pet dni, zmanjša število sprejemov v enote intenzivnega zdravljenja, ni pa imel statistično značilnega vpliva na smrtnost.
Remdesivir se uporablja v t. i. virusni fazi bolezni, to je prvih sedem do 10 dni poteka covida 19, ker deluje na razmnoževanje virusa. Primeren je za bolnike s pljučnico, ki potrebujejo kisik.
V tem obdobju lahko na virus deluje tudi plazma ljudi, ki so že preboleli covid 19, česar v prvem epidemičnem valu še niso imeli na voljo. Plazmo uporabljajo predvsem pri bolnikih s hudimi imunskimi pomanjkljivostmi, določenimi vrstami raka, ki se zdravijo z biološkimi zdravili, pri bolnikih s presajenimi organi ali krvotvornimi matičnimi celicami, in še pri nekaterih drugih hudih imunskih motnjah. »To je pomembna pridobitev glede na prvi val epidemije.« Nato bolezen preide v t. i. imunsko fazo, ko odzivi lastnega imunskega sistema povzročajo škodo v telesu. Tudi v tej fazi bolezni zdravniki vedo o zdravljenju veliko več, kot v prvem valu.
Na voljo imajo glukokortikoide, ki so imunomodulirajoče učinkovine in delujejo predvsem protivnetno. To so edina zdravila, ki izboljšajo preživetje bolnikom. Pri bolnikih s hudo pljučnico, ki potrebujejo veliko dodatnega kisika, uporabijo tudi zdravilo metilprednizolon.
Je pa klinična študija pokazala, da je konec vseh ugibanj in upov glede vitamina D pri zdravljenju covidnih bolnikov. »V tem trenutku poleg hitrejšega dotoka cepiv nujno potrebujemo boljša zdravila proti covidu 19. Ta bomo še dolgo potrebovali, ker se bodo pojavljali novi in novi bolniki,« poudarja Tomažič.
Proti covidu 19 je zaradi velike nalezljivosti virusa namreč treba precepiti tako rekoč cel svet, sicer bodo nenehno obstajala žarišča, bolniki pa se bodo po njegovih napovedih pojavljali še zelo dolgo, predvsem zaradi novih različic virusa. Nekaj novih zdravil za zdravljenje covida 19 je že na vidiku, a do sedaj še ni bilo registrirano nobeno, ki bi bilo razvito prav za to bolezen, je pojasnil. »To me je malo presenetilo, da bo taka težava narediti zdravila proti covidu 19,« pravi Tomažič.
In zakaj je bil razvoj cepiva proti covidu 19 razmeroma preprost v primerjavi z razvojem cepiva proti aidsu? Tomažič pojasnjuje, da je del novega koronavirusa, s katerim se veže na celico gostitelja, zelo izpostavljen: gre za beljakovino na bodicah 'krone'. To je ključna komponenta vseh cepiv. Prav tako novi koronavirus ne vstopi v celično jedro, ampak ostane le v celični tekočini. Medtem pa je mesto, s katerim se hiv veže na naše celice, zelo skrito in prekrito z molekulami glukoze, poleg tega se hiv vgnezdi v jedra naših celic, direktno v naš DNK.
V prvem valu 'bosi'
Tako so med drugim bolnikom dajali protiretrovirusna zdravila, ki so jih uporabljali pri osebah s hivom. Nekaj časa so uporabljali tudi denimo hidroksiklorokin, ki je zdravilo proti malariji, uporablja pa se tudi za zdravljenje nekaterih vnetnih revmatskih bolezni.
A se je po besedah Tomažiča pokazalo, da so prvi načini zdravljenja pri bolniku naredili več škode kot koristi, »tako da smo bili v prvem valu kar 'bosi'«. Najpomembnejše je bilo t. i. podporno zdravljenje, ki smo ga z več izkušnjami in znanjem v veliki meri izboljšali v obdobju od začetka epidemije in je še vedno zelo pomemben člen zdravljenja. Nato pa je kmalu prišlo zdravilo remdesivir, ki je v EU pogojno registrirano za covid 19. Klinična raziskava je pokazala, da to zdravilo skrajša trajanje bolezni za pet dni, zmanjša število sprejemov v enote intenzivnega zdravljenja, ni pa imel statistično značilnega vpliva na smrtnost.
Remdesivir se uporablja v t. i. virusni fazi bolezni, to je prvih sedem do 10 dni poteka covida 19, ker deluje na razmnoževanje virusa. Primeren je za bolnike s pljučnico, ki potrebujejo kisik.
Po prvem valu
V tem obdobju lahko na virus deluje tudi plazma ljudi, ki so že preboleli covid 19, česar v prvem epidemičnem valu še niso imeli na voljo. Plazmo uporabljajo predvsem pri bolnikih s hudimi imunskimi pomanjkljivostmi, določenimi vrstami raka, ki se zdravijo z biološkimi zdravili, pri bolnikih s presajenimi organi ali krvotvornimi matičnimi celicami, in še pri nekaterih drugih hudih imunskih motnjah. »To je pomembna pridobitev glede na prvi val epidemije.« Nato bolezen preide v t. i. imunsko fazo, ko odzivi lastnega imunskega sistema povzročajo škodo v telesu. Tudi v tej fazi bolezni zdravniki vedo o zdravljenju veliko več, kot v prvem valu.
Na voljo imajo glukokortikoide, ki so imunomodulirajoče učinkovine in delujejo predvsem protivnetno. To so edina zdravila, ki izboljšajo preživetje bolnikom. Pri bolnikih s hudo pljučnico, ki potrebujejo veliko dodatnega kisika, uporabijo tudi zdravilo metilprednizolon.
Je pa klinična študija pokazala, da je konec vseh ugibanj in upov glede vitamina D pri zdravljenju covidnih bolnikov. »V tem trenutku poleg hitrejšega dotoka cepiv nujno potrebujemo boljša zdravila proti covidu 19. Ta bomo še dolgo potrebovali, ker se bodo pojavljali novi in novi bolniki,« poudarja Tomažič.
Novih zdravil ni na vidiku
Proti covidu 19 je zaradi velike nalezljivosti virusa namreč treba precepiti tako rekoč cel svet, sicer bodo nenehno obstajala žarišča, bolniki pa se bodo po njegovih napovedih pojavljali še zelo dolgo, predvsem zaradi novih različic virusa. Nekaj novih zdravil za zdravljenje covida 19 je že na vidiku, a do sedaj še ni bilo registrirano nobeno, ki bi bilo razvito prav za to bolezen, je pojasnil. »To me je malo presenetilo, da bo taka težava narediti zdravila proti covidu 19,« pravi Tomažič.
In zakaj je bil razvoj cepiva proti covidu 19 razmeroma preprost v primerjavi z razvojem cepiva proti aidsu? Tomažič pojasnjuje, da je del novega koronavirusa, s katerim se veže na celico gostitelja, zelo izpostavljen: gre za beljakovino na bodicah 'krone'. To je ključna komponenta vseh cepiv. Prav tako novi koronavirus ne vstopi v celično jedro, ampak ostane le v celični tekočini. Medtem pa je mesto, s katerim se hiv veže na naše celice, zelo skrito in prekrito z molekulami glukoze, poleg tega se hiv vgnezdi v jedra naših celic, direktno v naš DNK.
