Inšpektorji čez vikend na delu po vinogradih, kazen za lastnike je lahko astronomska
Da tudi trgatev na sončni strani Alp ni več takšna, kot so jo poznali naši predniki, je pred nekaj leti dosegla evropska uredba, po kateri so se v register pridelovalcev grozdja in vina morali vpisati številni manjši vinarji. Nadzoruje jih inšpekcija za vinarstvo, ki je prav te dni opozorila, da je tudi zanje sezona na vrhuncu. »Inšpekcija za vinarstvo nadzira dozorevanje grozdja v različnih vinorodnih deželah in izdajo dovoljenj za obogatitev,« so najavili.
V praksi to pomeni, da se – tudi »v popoldanskih urah in med vikendom,« kot so sami zapisali na vinarski inšpekciji – lahko v vinogradu pojavijo državni nadzorniki; slednji imajo po zakonu dostop tudi do polnilnic, skladišč ter drugih prostorov, ki se uporabljajo za vinarstvo. »Nadzor trgatve poteka v vinogradih samih in na mestih odkupa grozdja,« dodajajo ter opisujejo, da nadzirajo tako dokumentacijo kot zdravstveno stanje grozdja, sortnost in količino grozdja.
Želijo povečati delež prijavljenega pridelka grozdja in tako omejiti nelojalno konkurenco registriranim pridelovalcem vina.
Da se jim kaj ne izmuzne, izvajajo celo nadzor prevoza grozdja, in to iz več razlogov: najprej želijo povečati delež prijavljenega pridelka grozdja, s tem pa tudi omejiti nelojalno konkurenco registriranim pridelovalcem vina. »Pri nadzoru sodelujejo predstavniki policije ali Finančne uprave Republike Slovenije (Furs),« resnost nadzora poudarjajo na vinarskem inšpektoratu. Nadzor preprečuje zavajanje potrošnika glede porekla vina, saj spremljajo dozorevanje grozdja v podravski, posavski in primorski vinorodni deželi ter izdajo dovoljenj za obogatitev.
Visoke globe
Med pomembnejšimi poudarki inšpekcije velja izpostaviti, da se fizične osebe lahko ukvarjajo s pridelavo grozdja, mošta in vina ter drugih proizvodov le, če je grozdje njihov lastni pridelek. V letošnjem letu bo nemara kdo izmed njih izkoristil možnost, da odkupi tuje grozdje – to je možno, če je lastni pridelek pomembno zmanjšan zaradi naravne nesreče. To v praksi pomeni, da je pridelek za najmanj 60 odstotkov manjši od triletnega povprečja, kot je vpisan v Register pridelovalcev grozdja in vina.
Predpisane globe po zakonu segajo do 28.000 evrov za hujše prekrške. Na inšpekciji opozarjajo, da je višina globe odvisna od velikosti pridelovalca in od tega, ali gre za pravne osebe, samostojne podjetnike ali fizične osebe. Navajajo primer: »Če večji pridelovalec trga grozdje, preden je tehnološko zrelo, je za pravno osebo ali samostojnega podjetnika višina kazni 2800 evrov. Za enak prekršek je mali pridelovalec, ki je fizična oseba, kaznovan z globo 650 evrov.« Podatki o številu nadzorov ob trgatvi ter ugotovitvah bodo znani predvidoma konec oktobra.
V vinogradu pa ni povsem nemogoče, da vas obiščejo tudi inšpektorji Fursa, ki po svojih navedbah upoštevajo sezonski značaj dejavnosti. »Furs opravlja nadzore nad izvajanjem in spoštovanjem predpisov, kot je denimo zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ter trošarin,« pojasnjuje Barbara Škrinjar s Fursa. Na srečo pa zakon določa kot izjemo tudi brezplačno sosedsko in sorodstveno pomoč. Za delo ali zaposlovanje na črno tudi ne šteje brezplačna pomoč na kmetijah, planinah in skupnih pašnikih ob sezonskih konicah, pa pravi zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno.
